Gospodarski krog, ki združuje gospodarske in kmetijske organizacije za ohranitev konkurenčnosti države, vlado poziva k razbremenitvi gospodarstva in posameznikov. “Potrebujemo davčno razbremenitev, odlog uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, omejitev cen elektrike in debirokratizacijo,” je strnil predsednik GZS Tibor Šimonka.
“Socialna kapica je potrebna razmisleka, nujna pa sta davčna razbremenitev v vseh ozirih in odlog uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi za eno leto. Na kratek rok lahko vlada spremeni metodologijo za omrežnino ter zameji ceno elektrike za gospodinjstva in za poslovne odjemalce,” je na današnjem srečanju Gospodarskega kroga dejal Tibor Šimonka. Nujni so debirokratizacija in poenostavitev postopkov umeščanja v prostor ter povečevanje vlaganj v inovacije in raziskave.
Po njegovem mnenju je treba vlaganja v znanost okrepiti zato, da se struktura gospodarstva počasi spremeni iz pretežno proizvajalcev delov, materialov in sestavin v končne proizvode z višjo dodano vrednostjo ter v storitve z visokim znanjem v visokih tehnologijah. Da bi morali opredeliti in postaviti ključne nosilne panoge industrij, se je strinjal tudi predsednik Združenja Manager Iztok Seljak.
Predstavniki organizacij, ki tvorijo Gospodarski krog, so opozorili na zaostrene geopolitične razmere. Manjše države bodo po mnenju Šimonke v teh razmerah zelo izpostavljene vsem negativnih tveganjem in bodo utrpele večjo škodo kot velike igralke. Seljak je trenutne razmere, ki jih kroji trgovinska vojna ZDA s svetom, zlasti s Kitajsko, označil za izredne. Zato je po njegovem čas za izboljšanje pogojev za povečanje konkurenčnosti.
Odgovornost nosi tudi pravosodni sistem
“Na lestvici globalne konkurenčnosti je Slovenija v petih letih nazadovala za več kot 10 mest. Levji delež odgovornosti za to nosi tudi slovenski pravosodni sistem, ki nas glede na razpoložljive kazalnike s svojim celokupnim delovanjem uvršča celo za nerazvite države globalnega juga. Stanje je torej slabo, a hkrati še ni nepopravljivo. Rešitev ni niti v politiki, ki samozadovoljno vzdržuje zatečeno obstoječe stanje, niti v politiki grajanja krivosodja,” je dejal pravnik dr. Matej Avbelj.
Rešitev se po njegovem skriva v 10 sistemskih ukrepih, ki jih je treba začeti uveljavljati takoj, če želimo stanje slovenskega pravosodja in s tem konkurenčnosti slovenske države izboljšati vsaj na srednji rok. Tako je med drugim predlagal novo pravosodno politiko, razbremenitev sodišč s krepitvijo pristojnosti zasebnih akterjev (odvetniki, notarji), reorganizacijo sodišč (kabinetni sistem), nov koncept sojenja (koncentracija, precedensi) ter poklicni sodni svet. Glede ustavnega sodišča je izpostavil nujnost povrnitve zaupanja in razbremenitve.
Slovenija zaostaja za Hrvaško
Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Bojan Ivanc je v analizi opozoril, da Slovenija po pandemiji covida-19 zaostaja za Hrvaško. Opozoril je na visoko obremenitev plač z dohodnino in prispevki ter na cene energentov, ki ponovno šibijo konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti. Podatki kažejo, da podjetja premalo investirajo v naložbe, ki bi krepile produktivnost.
Ker vse več fizičnih in pravnih oseb zapušča Slovenijo oziroma sedeže svojih uprav selijo v druge države, pa je po mnenju davčnega strokovnjaka Ivana Simiča zadnji čas za pripravo ugodnejše davčne zakonodaje, ki bi vsaj deloma zaustavila odhod davčnih zavezancev v druge države.
C. Š.