Izidi nedavne javnomnenjske raziskave, ki jo je za Nova24TV izvedla agencija Parsifal, kažejo, da se nam obeta izredno tesen boj za zmago med vodilno vladno stranko SDS in Gibanjem Svoboda. SDS bi namreč med opredeljenimi volivci dobila 29,4 odstotka glasov, Gibanje Svoboda pa 28,6 odstotka glasov. Majhna razlika v priljubljenosti strank kaže, da bo še kako odločilno na izid volitev vplivala dejanska udeležba na nedeljskih volitvah. Udeležba bo imela odločilni vpliv tudi na barvo same koalicije.
Glede na rezultate opredeljenih volivcev bi volilni prag prestopilo šest strank: stranka SDS, Gibanje Svoboda, SD, NSi, Povežimo Slovenijo in LMŠ. Iz državnega zbora bi izpadli kar dve stranki KUL-a: Levica in pa SAB. Stranka SD, ki velja za najbolje rangirano stranko KUL-a, še naprej vztraja pri dobrih 7 odstotkih, kar je precej slabše kot na preteklih merjenjih, ko je uživala do 10 odstotkov podpore.
V javnomnenjski anketi, ki je bila izvedena od 14. do 19. aprila (brez 16. aprila), je bilo anketiranim zastavljeno vprašanje: “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?”. Največ, 21,7 odstotka vprašanih, bi svojo podporo namenilo stranki SDS. Tesno za petami bi ji sledilo Gibanje Svoboda z 21,1 odstotka glasov. Sledile bi: stranka SD s 5,5 odstotka glasov, stranka NSi s 4,9 odstotka glasov, Povežimo Slovenijo s 3,7 odstotka glasov in LMŠ s 3,7 odstotka glasov. Levica, ki je včasih velja za 2. najboljše uvrščeno stranko KUL-a, bi sedaj prejela le 2,7 odstotka glasov. Sledile bi Naša dežela, SAB, Resni.ca, Vesna, Pirati, SNS, DeSUS, skupna lista Naša prihodnost in Dobra država ter druge.
Če si pogledamo podporo med opredeljenimi volivci, lahko vidimo, da bi SDS dobila 29,4 odstotka glasov, Gibanje Svoboda 28,6 odstotka glasov in SD 7,4 odstotka glasov. Volilni prag bi še prestopile stranka NSi, gibanje Povežimo Slovenijo in LMŠ. Parlamentarne stranke Levica, SAB, SNS in DeSUS bi ostale pred vrati parlamenta. Enako velja za stranki Naša dežela in Resni.ca.
Kot kaže, se nam obeta precej višja volilna udeležba kot leta 2018, ko je bila ta 52,6-odstotna. Naslednjih parlamentarnih volitev se bo po podatkih ankete zagotovo udeležilo 73,2 odstotka anketirancev. Videti je mogoče, da zanimanje za udeležbo na volitvah skozi čas narašča. Dober pokazatelj tega je udeležba na predčasnem glasovanju, ko je svoj glas oddalo 35.754 volivcev oziroma 2,1 odstotka volilnih upravičencev. Če ta podatek primerjamo s podatki izpred štirih let, lahko vidimo, da je prvi dan glasovanja svoj glas oddalo kar trikrat več volilnih upravičencev.
Med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili volitev prednost poveča Golob
Če si pogledamo, kako bi glasovali tisti, ki bi se volitev zagotovo udeležili, lahko vidimo, da bi največ glasov (24,8 odstotka) dobilo Gibanje Svoboda. Na drugem mestu bi gibanju za petami sledila stranka SDS z 24,5 odstotka glasov. Stranka SD bi se z 5,6 odstotka glasov uvrstila na tretje mesto , stranka NSi z 4,6 odstotka glasov na četrto mesto, stranka LMŠ pa z 4,1 odstotka glasov na peto mesto. Gibanje Povežimo Slovenijo bi se znašlo pod parlamentarnim pragom z 3,5 odstotka glasov. Sledile pa bi stranke: Levica, SAB, Naša dežela, Pirati, Vesna, Resni.ca, SNS, DeSUS in druge.
V raziskavo je bilo zajetih 961 anketirancev, stopnja odzivnosti telefonskega anketiranja je bila 14,8 odstotna. V anketiranje je bilo zajetih 49,8 % žensk. Povprečna starost znaša 55,2 let, standardni odklon je 17.0. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (49,2 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (33,8 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (17 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (33,0 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,8 %), 20,6 % anketirancev ima poklicno šolo in 18,6 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,4 %), sledi mesto (28,4 %) in manjši kraj (16,2 %). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (26 %), sledita Podravska (15,9%) in Savinjska (12,5 %) regija.
V Sloveniji sicer velja trend nizke volilne udeležbe, saj je veliko takšnih, ki menijo, da njihov glas nima nikakršnega pomena. Ko na takšen način razmišlja več ljudi, se dogaja, da volitve odločijo dobri ljudje, ki žal ne gredo na volitve. Primerjava grafov priljubljenosti strank jasno dokazuje, kako pomembno je število tistih, ki bodo opravili svoje državljansko dolžnost in dejansko odšli volit. V luči tega bodo tokratne volitve nedvomno zgodovinske. Zatorej ne dovolite, da drugi odločajo namesto vas!
Sara Kovač