Nedavna javnomnenjska raziskava, ki jo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal v obdobju od 30. septembra do 3. oktobra, razkriva, da ljudje več kot očitno niso navdušeni nad načinom postopanja Golobove vlade, konkretneje z novim načinom obračunavanja omrežnine. Večina je namreč nenaklonjena prehodu na nov način obračunavanja omrežnine za električno energijo.
S 1. oktobrom je v veljavo stopil akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ki bo imel močan vpliv na gospodinjstva in poslovne odjemalce električne energije. Omrežnina, ki predstavlja strošek uporabe električnega omrežja, je po novem postala pomembnejši del položnice. Ne bo pomembno le to, koliko električne energije uporabniki porabijo, temveč zlasti to, koliko naprav se bo uporabljalo hkrati in koliko električne moči bo omrežje preneslo v določenih časovnih intervalih.
Tistim s pametnimi števci se bo znesek omrežnine izračunal na podlagi 15-minutnih intervalov, in to v petih različnih dnevnih časovnih blokih, v dveh sezonskih obdobjih (zimskem in poletnem). Vplivalo pa bo tudi, ali bo šlo za delovni ali dela prost dan. Pri uporabnikih (približno desetina), ki nimajo pametnega števca, se bo omrežnina še naprej obračunavala po zdajšnjih pravilih (po dogovorjeni moči, ki velja trenutno), kjer so ključni dnevni in nočni časovni bloki (med 6. uro zjutraj in 22. uro bo veljala visoka tarifa) ter delovni in prosti dnevi.
Večina novemu načinu obračunavanja ni naklonjena
“Slovenija prehaja na nov način obračunavanja omrežnine, zaradi česar se bodo stroški električne energije obračunavali na drugačen način kot do sedaj. Ali podpirate prehod na nov način obračuna omrežnine?” se je glasilo zastavljeno vprašanje v javnomnenjski anketi. Večina anketirancev, 67,3 odstotka, je povedala, da ne podpira prehoda na nov način obračunavanja omrežnine za električno energijo, kar kaže na precejšnje nasprotovanje spremembam. Le 17,4 % vprašanih izraža podporo temu novemu načinu obračuna. 15,3 odstotka je takih, ki do omenjene zadeve nimajo stališča.
Če si pogledamo križanje med demografskimi in vsebinsko spremenljivko, lahko vidimo, da je med tistimi, ki so nenaklonjeni novemu obračunu omrežnine, več žensk. Največ nenaklonjenih pripada srednji starostni skupini od 35 do 54 let, sledijo pa tisti, stari 55 let in več. Prehodu nasprotuje največ tistih, ki imajo dokončano osnovno in poklicno šolo.
Da nov način obračunavanja buri, ne čudi, saj si ljudje ne želijo višji stroškov, povrhu pa se bo zaradi tega dogajalo, da bomo morali pralne stroje in sušilce poslušati do zgodnjih jutranjih ur, saj je cenejša tarifa od desete zvečer do šeste ure naslednjega dne. Da bo to še posebej moteče v blokih in stolpnicah, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Kako nespametno je sicer zastavljen nov sistema obračunavanja, so s konkretnimi primeri dokazali pri Financah (Več tukaj). Kot so poudarili, obstaja dvom o izmerjenih podatkih. “Dokler obstaja dvom o izmerjenih podatkih, sistema država ne bi smela uveljaviti!” so ob tem jasno opozorili v znak kritike dela Agencije za energijo, ki sicer trdi, da je tehnično vse pripravljeno. Problematizirali pa so tudi, da veliko težavo predstavlja, da se sploh ne da preveriti, koliko moči se porablja – “portal Moj elektro podatke sporoča z dnevnim zamikom”.
Nekdanji minister in politični analitik dr. Žiga Turk je ne dolgo nazaj bolj podrobno razložil razloge za novo obračunavanje omrežnin, rekoč, da je “zadeva poslovno logična in bizantinsko zvijačna”. Tistim, ki so do 2024 nameščali sončne elektrarnice, so po njegovih besedah obljubili, da bodo lahko električno energijo, ki jo bodo proizvedli poleti čez dan (ko je zelo poceni), porabili pozimi zvečer (ko je zelo draga). “Poračunavajo se kWh (kot je dogovorjeno), ne € (kot bi bilo pravično), zato tu elektrosistem dela brutalno izgubo. Drago odkupuje, ko je energija poceni, in jo poceni prodaja, ko je draga,” je izpostavil Turk in dodal: “Ničesar jim niso obljubili glede omrežnine, ki so jo zdaj navili in bo pozimi zvečer draga kot žafran. Tako bodo pokrivali izgubo, ki jim jo delajo sončne elektrarnice na strehah.”
Sistem je po njegovo najbolj krivičen do vseh tistih, ki “nimajo sončne elektrarne, ki ne delajo sistemu izgube, na relaciji poletje–zima pa so jim prav tako nabili omrežnino za pokrivanje izgube zaradi sončnih elektrarnic”. “In potem si upajo na naslovnico brošure postaviti besedo “bolj pravično”, je še dodal kritično.
Podatki o vzorcu
V telefonski raziskavi, ki je potekala v obdobju od 30. septembra do 3. oktobra, je sodelovalo 701 oseb, 51,3 odstotka jih je bilo žensk. Povprečna starost je znašala 54,8 let ob standardnem odklonu 15,0. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (50,4 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (39,1 odstotka), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (10,5 odstotka).
Največ anketirancev je dokončalo srednjo šolo (35,9 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (30,0 odstotkov), 22 odstotkov anketirancev ima poklicno šolo in 12,1 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (56,3 odstotka), sledi mesto (26,9 odstotka) in manjši kraj (16,8 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,5 odstotka), sledita Podravska (15,6 odstotka) in Savinjska (11,6 odstotka) regija.
Ž. N.