Vprašanje konkurenčnosti Evropske unije bo v bližnji prihodnosti eno najbolj perečih. EU pesti vrsta pomanjkljivosti, ki so – nenaslovljene – vodile do točke, kjer smo danes. Industrije prihodnosti se skoraj izključno razvijajo na drugi strani Atlantika, medtem ko Evropi ostajajo dosežki prejšnje industrijske revolucije.
Kot navaja Draghijevo poročilo o konkurenčnosti EU, EU pestijo razdrobljeni kapitalski trgi, počasen digitalni in zeleni prehod, okosteneli trg dela, prenizka produktivnost, nezadostna stopnja naložb v raziskave in razvoj, prekomerna regulacija, zaostajanje industrijske konkurenčnosti in odvisnost od tuje energije in surovin.
Draghijevo poročilo kot problematično navaja tudi previsoko davčno obremenitev, ki na svoj način prispeva k nizki konkurenčnosti EU. Previsoki davki omejujejo ekonomsko aktivnost, kar je še posebej opazno pri majhnih in srednje velikih družbah, ki predstavljajo hrbtenico evropskega gospodarstva. Prav tako imajo negativen vpliv na tuje naložbe.
Skratka, Draghi je v svoji diagnozi gospodarskih problemov EU bolj ali manj navedel problematike, ki so jih prepoznale stranke desno od sredine.
Prepoznani zaostanek za najboljšimi pa se nujno pozna tudi na zaslužkih delovne populacije. Še posebej tiste v najbolje plačanih, visokotehnoloških industrijah. Denimo, razvijalci programske opreme so v ZDA plačani veliko bolje kot v EU, kaj šele v Sloveniji.
Strokovnjakinja Agathe Demarsis za geoekonomiko iz Evropskega sveta za zunanje odnose je v eni izmed svojih zadnjih objav na družbenem omrežju X razkrila, kako velike so razlike med plačami, ki jih lahko pričakujejo programerji v evropskih državah in v ZDA.
“Mediana plače ameriškega programerja se nahaja v zgornjih 5 % vseh delovnih mest, pri skoraj 200.000 ameriških dolarjih na leto. Po drugi strani so plače v EU bistveno nižje, kar negativno vpliva na zmožnost bloka, da privabi visoko usposobljene tehnološke delavce,” je zapisala na X.
Zakaj vlada Roberta Goloba ne razume Draghijevega poročila
Kot smo poročali sredi junija, je slika konkurenčnosti v Sloveniji še slabša od evropskega povprečja. Kot izhaja iz poročila Mednarodnega inštituta za razvoj managementa (IMD) za lansko leto, je Slovenija še dodatno nazadovala za štiri mesta, na 46. mesto. Leto pred tem je Slovenija prav tako nazadovala za 4 mesta. Inštitut je na zadnje mesto konkurenčnih prednosti Slovenije uvrstil davčno ureditev in usposobljenost vlade. Več – TUKAJ.
In prav ta vlada, ki jo je celo zadnji vodja slovenskih komunistov Milan Kučan označil za diletantsko, uvaja skoraj vse ukrepe, zoper katere svari Draghijevo poročilo. Vlada Roberta Goloba skoraj do črke natančno uvaja ukrepe, ki slovensko konkurenčnost zmanjšujejo. Priča smo povečevanjem davčnih obremenitev in obljubam o novih davščinah, proces debirokratizacije je zastal, dragim cenam energije, ki gospodarstvo pehajo proti prepadu in sanjaški ekonomski politiki, katere končni izplen je prej propadanje kot revitalizacija gospodarskih družb (beri: Mariborska livarna).
Tovrstno razumevanje ekonomske politike, ki razvoj razume kot kopičenje regulacij in natikanje uzde zasebni gospodarski pobudi, bo Evropo, še bolj pa Slovenijo, ohranilo na gospodarski margini. Na margini pa bodo ostale tudi plače.
Ž. K.