Po rezultatih ankete, ki jo je v aprilu za Nova24TV opravila agencija Parsifal, bi na evropskih parlamentarnih volitvah, ki bodo 26. maja, kar 30,4 odstotka opredeljenih volivcev podprlo skupno listo SDS in SLS. Skupna lista največje opozicijske stranke, ki jo vodi Janez Janša, in stranke, ki jo vodi Marjan Podobnik, se je očitno izkazala za zmagovalno kombinacijo! In ob vsem tem si lahko samo predstavljamo obžalovanje “volkov samotarjev” Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca, ki se jim ni uspelo dogovoriti o skupni listi. Sedaj pa jim grozi še totalen polom na evropskih volitvah, o čemer ne priča le ta anketa agencije Parsifal, temveč tudi že raziskave levih medijev, ki so Šarcu sprva optimistično napovedovale celo do štiri poslanska mesta v Evropskem parlamentu, a le dobra dva meseca kasneje spregledale, kako so s to napovedjo udarile mimo. Sedaj Šarcu napovedujejo le še mesto ali dve …
Za Nova24TV je javnomnenjsko raziskavo opravila agencija Parsifal, ki je v začetku aprila naključne anketirance spraševala: “Katero stranko ali listo pa boste volili na volitvah v Evropski parlament?” 14,2 odstotka volivcev je na prvo mesto postavilo skupno listo SDS in SLS, s pol manj podpore – 7,3 odstotka – sledi SD, zatem s 6,3 odstotka LMŠ, 4,3 odstotka bi prejela SNS, 4,2 odstotka Levica, NSi 3,6 odstotka, DeSUS 2,7 odstotka in SAB 1,6 odstotka. Očitno je, da volivci niso spregledali povezovalne politike SDS in SLS. Še več! Sodelovanje predsednikov strank Janeza Janše in Marjana Podobnika bodo očitno celo nagradili, saj imata stranki na skupni listi zavidljivo vodstvo pred preostalimi strankami. Šele na drugem mestu, s polovico manj podpore, je namreč SD, šele na tretjem pa stranka Marjana Šarca. Ob tem nikakor ne gre spregledati, kako je konkurenčna agencija Ninamedia januarja 2019 Šarca razglašala za najbolj priljubljenega politika, njegova stranka LMŠ naj bi uživala najvišjo podporo. Njegovo vlado pa naj bi podpiralo kar 56 odstotkov vseh vprašanih. Da tem številkam nikakor ne gre verjeti, je na svojem Spletnem časopisu februarja opozoril urednik Peter Jančič, ki je v svoji analizi ugotovil: ” Izkušnje zadnjih volitev kažejo, da rezultati teh raziskav, ki jih objavljajo največji mediji, napihujejo podporo za stranke z leve sredine. Rezultati teh strank pa so na volitvah potem krepko slabši.”
Iz javnomnenjske raziskave Parsifala pa je razviden še en polom, in sicer SMC – ta naj bi bil še hujši kot polom LMŠ, o katerem je tudi spletni portal 24ur poročal, da naj bi LMŠ na volitvah prejel kar 31,3 odstotka vseh glasov, Janševa SDS pa kar dve tretjini manj. Omenjeni spletni portal je sicer anketo “zapeljal” v smeri državnozborskih volitev, kar je presenetljivo, glede na to, da so bili rezultati ankete objavljeni v sredini februarja 2019, ko več ali manj vse agencije povprašujejo zgolj o aktualnem političnem dogajanju, torej o prihajajočih evropskih volitvah. A sporočilo je bilo v vsakem primeru jasno: Marjan Šarec je po besedah 24ur v tistem trenutku užival tako visoko podporo, ko je že dolgo časa nobena vlada ni. Natančneje, zapisali so: “Kot spominja Dnevnik, je tako visoko podporo uživala nekajkrat le vlada pod vodstvom Janeza Drnovška. Konec leta 2002, ko je že predajala posle Ropovi ministrski ekipi, je Drnovškovo vlado podpiralo 70,8 odstotka anketirancev.”
Iz Parsifalove aktualne raziskave pa je viden popoln polom SMC, za katero se je opredelilo zgolj 0,9 odstotka anketiranih, kar je celo manj od Doma, ki je med anketiranci beležil 1,5-odstotno podporo. Očitno so številne neetične afere, ki smo jih bili v zadnjem času deležni iz stranke SMC, pri volivcih izbile dno, s tem pa se uresničujejo tudi zapisi medijev, ki Cerarja označujejo za “politično truplo”. Čeprav je jasno, da je njegova kariera politika več ali manj v zatonu, pa je sam za Dnevnik Bojana Petana izjavil, da ni politično mrtev, in ob tem objavil neposrečen tvit:
Parsifal pa je ugotavljal tudi, koliko ljudi namerava iti na evropske volitve. Dovolj zgovoren je podatek, da se 27,3 odstotka vprašanih ne namerava udeležiti volitev, 2,3 odstotka ne bi volilo nobene stranke, 0,4 odstotka anketiranih bi volilo neko drugo stranko, medtem ko 23,3 odstotka vprašanih ostaja neopredeljenih in še vedno ne vedo, koga bi volili. Spomnimo, tudi na zadnjih volitvah je bila udeležba nadvse slaba – od 1.710.856 volivcev, kolikor jih je imelo leta 2014 pravico glasovati, jih je na volišča odšlo le 419.975, kar je pomenilo 24,55-odstotno volilno udeležbo. Na takratnih volitvah so sicer bogato prednjačile desne in pomladne stranke – zmagala je SDS s 24,78 odstotka glasov, sledila ji je skupna lista NSi in SLS s 16,60 odstotka, na tretjem mestu pa je bil Igor Šoltes z 10,33 odstotka. Socialni demokrati so bili šele na petem mestu, Levica na sedmem … Rezultate volitev v Evropski parlament 2014 si lahko pogledate TUKAJ.
Med opredeljenimi volivci ima skupna lista SDS in SLS na prvem mestu 30,4 odstotka vseh glasov, sledita SD s pol manjšim deležem, 15,6 odstotka, in LMŠ s 13,7 odstotka glasov. SNS med opredeljenimi volivci beleži 9,2-odstotno podporo, Levica 9,1-odstotno, NSi 7,7-odstotno, DeSUS 5,8-odstotno, SAB 3,4-odstotno, Dom 3,2-odstotno in SMC, popolnoma na repu, zgolj 1,9-odstotno podporo. Spomnimo, SDS in SLS sta na skupni novinarski konferenci dejali, da se desna sredina, ki ima svoje korenine v osamosvojitvi in prvi demokratični opoziciji Demos, spet povezuje za dobro vseh državljanov Slovenije. Slovenci so očitno v tej skupni listi prepoznali iskren namen predsednikov omenjenih strank, ki sta poudarila, da so pripravljeni braniti vrednote evropske civilizacije ter da se zavedajo, da pripadajo generacijam, ki so podedovale Evropsko unijo kot projekt miru in blaginje, kot je dejal Janša.
Po anketah sodeč se je SDS in SLS obrestovala povezovalna drža, medtem ko je LMŠ s samostojno evropsko listo uspela potopiti koalicijski partnerici SAB in SMC. Večkrat smo že izpostavili, da je bil za Alenko Bratušek in Mira Cerarja vstop v Šarčevo koalicijo, ki ji diktira Levica, usodna napaka. To potrjujejo tudi rezultati anket. Medtem ko so Cerarja številni mediji že “pokopali”, pa se bo to očitno kmalu zgodilo tudi z Bratuškovo. Če so mainstream mediji junija 2018 pisali, da je SAB doživela izjemen rezultat na državnozborskih volitvah – 5 poslancev, pa nikakor ne gre pozabiti, da Alenka Bratušek ni bila izvoljena. Z njenim delom oziroma delom njene stranke pa očitno Slovenci niso zadovoljni, saj se ji obeta le borih 3,4 odstotka vseh glasov opredeljenih volivcev. Očitno je, da imajo dovolj praznih obljub – samo spomnimo se, kako zagreto je zagovarjala v državnozborski predvolilni kampanji zdravstvo in upokojence, ko so se delili stolčki, pa se je z vsemi štirimi zagrebla za tista področja, kjer se obrača največ denarja. Od državnozborskih volitev pač še ni preteklo dovolj časa, da bi pozabili njeno “farbanje” Slovencev, pri čemer pa je jasno, da čas ni na njeni strani …
Ivan Šokić