Eden prvih škandalov Golobove vlade je bila premierova trmasta zahteva, da se mora njegovo varovanje ekskluzivno ločiti od splošnega policijskega varovanja funkcionarjev, kar je bila po svoje tudi zaušnica policiji, saj je s tem premier jasno povedal, da ji ne zaupa. Osebni varnostnik Roberta Goloba je bil Erik Demirović, sicer zaposlen v Centru za varnost in zaščito. Javnost ga je pred časom spoznala kot spremljevalca bivše soproge sina ljubljanskega župana Zorana Jankovića, v zadnjem času pa buri duhove z aktivnim netenjem sovraštva do nove desne vlade. Manj znano pa je, da je bil Demirović pred časom zasačen na slovensko-hrvaški meji s kupom nakita, za katerega se je nato izgovarjal, da ga je podedoval.
Pred 15 leti naj bi ga pri vračanju iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo s kombijem dobili hrvaški cariniki, ko je prevažal kar 130 kg zlata v različnih oblikah – palice, nakit … Takrat se je po informacijah našega vira rešil kazenskega postopka tako, da je dobil potrdilo iz Bosne, da je enormno količino zlata podedoval. Kljub temu je s strani hrvaške policije prejel zgolj mandatno kazen, ker predmetov ni prijavil v carinski postopek.
Od kod Golobovemu varnostniku zlato?
Od kod mu velika količina zlata, je seveda vprašanje, na katerega najbrž ne bomo nikoli dobili odgovora. Jasno je sicer, da je ponarejene dokumente v Bosni izjemno enostavno pridobiti. Preiskave kolektiva mednarodne novinarske organizacije Organised Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP) v BiH so že večkrat razkrile organizirane mreže za pridobivanje lažnih osebnih dokumentov in potnih listov, pogosto s pomočjo uradnikov ali notranjih povezav v lokalnih upravnih strukturah. Novinarske preiskave in tožilstvo so poročali o primerih, kjer so kriminalci iz Srbije, Črne gore in BiH pridobili legalno izgledajoče bosanske dokumente. Postavlja se vprašanje, ali so bili tudi dokumenti, ki jih je carinikom kazal Demirović, ponarejeni. Če ne bi bili, bi jih lahko brez težav prijavil carini na Hrvaškem skupaj s potrdilom o izvoru, pa tega ni storil.
Če bi šlo za kar nekoga z ulice, bi bila takšna vprašanja morda trivialna, a gre za osebo, ki je varovala vodjo slovenske izvršilne oblasti, zato so vsi pomisleki o njeni integriteti stvar javne debate. Da gre za človeka dvomljivega karakterja, pa pričajo tudi drugi indici.
Kot smo že poročali, je Demirović pred kratkim opozoril nase, ko je pozival k uporu zoper nastajajočo desnosredinsko vlado, kar se za javnega uslužbenca vsekakor ne spodobi.
Dnevnik pa je pisal, da naj bi bil v slovenski izpostavi srbsko-italijanskega parapolicijskega združenja Internacionalna policijska organizacija (IPO), ki sicer ne sodi pod okrilje Slovenske Policije, dejaven tudi Demirović. Dva nepovezana vira sta jim potrdila, da je bil v preteklosti zaposlen v policijskem centru za varovanje in zaščito, nato pa so ga premestili v skupino na generalnem sekretariatu vlade, ki skrbi za varnost prvega ministra. Parapolicijskim združenje IPO naj bi bilo sicer povezano s vladajoči srbski politiki, predvsem z Aleksandrom Vučićem.
Demirović oziroma ad hoc varnostna služba, v kateri je zaposlen, predstavlja tudi vezno vlogo med županom Ljubljane Zoranom Jankovićem in Robertom Golobom. Bivša soproga Jureta Jankovića (sina župana Jankovića) je namreč v intimnem odnosu z Demirovićem – spomnimo se, Robertu Golobu je politični preboj uspel z Jankovićevo Pozitivno Slovenijo. Zdaj ga najbrž varuje – kakšno naključje – partner bivše partnerice Jankovićevega sina. Viri pravijo, da se Janković z bivšo snaho še vedno dobro razume kljub razvezi. Ni sicer znano, ali je Demirović dobil prestižno službo varovanja visokih uradnikov prek povezav med Golobom in Jankovićem, smo pa v preteklosti že poročali, da se je na CVZ dogajalo cel kup nepravilnosti.
Spomnimo, izredni inšpekcijski nadzor v Službi za varovanje predsednika vlade je razkril več kršitev delovne zakonodaje. Zaradi nepravilnosti pri organizaciji in evidentiranju delovnega časa je bila oglobljena generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl. Varnostniki predsednika vlade so med julijem in oktobrom lani pogosto delali več kot dovoljenih 56 ur na teden in brez obveznega 11-urnega počitka. Zabeležene so bile številne nadure, v posameznih primerih celo po deset ur na dan. Barbara Kolenko Helbl je bila zaradi kršitev kaznovana z globo v višini 300 evrov in opominom.
O nezaupanju Centru za varovanje in zaščito smo lahko prvič poslušali, ko je premier napovedal, da bo organiziral lastno varovanje. Uhajanje informacij iz enote je utemeljeval v svoji odločitvi, s čimer se je zapletel v spor z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar.
I. K.