Med pristojnostmi predsednika republike je tudi odločanje o pomilostitvah. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je z ukazom o pomilostitvi pomilostila tujca Ozgurja Dogana, razkriva nedavna objava v Uradnem listu Republike Slovenije. S tem je bil moškemu odpuščen izgon iz ozemlja Slovenije. Gre že za tretjo pomilostitev tujca, odkar je predsednica nastopila svoj petletni mandat.
“Ozgur Dogan, rojen 25. 2. 1977, se s pomilostitvijo odpusti izvršitev preostanka izrečene stranske kazni izgona tujca iz ozemlja Republike Slovenije po sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju, opravilna številka I K 43441/2022 z dne 11. 7. 2022″, je mogoče prebrati v ukazu pomilostitve, ki je bil podpisan v torek, 14. novembra letos. Ker iz navedenega ni mogoče razbrati veliko informacij o primeru, smo se odločili, da se obrnemo na Okrožno sodišče na Ptuju, in ko informacije prejmemo, jih objavimo naknadno. Ravno tako smo novinarsko vprašanje naslovili na Urad predsednice RS, da izvemo, čemu je bila tokrat sprejeta odločitev o nedavni pomilostitvi.
Najprej pomilostila moška, ki sta se ukvarjala s tihotapljenjem migrantov
Spomnimo. Predsednica Nataša Pirc Musar je nekaj mesecev po svojem imenovanju, natančneje maja letos, izdala dva ukaza o pomilostitvi obsojencev, ki sta kot sostorilca čez mejo tihotapila migrante. Ugodila je namreč prošnjama 46-letnega Valerija Arakčejeva, rojenega v Žuravlivki v ukrajinski Vinicki regiji, in 33-letnega Nemanje Kuzmanovića, rojenega v srbskem Čačku.
Arakčejev je bil po navedbah okrožnega sodišča v Kopru obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena kazenskega zakonika v zvezi z 20. členom, kar torej pomeni, da je kot sostorilec čez mejo tihotapil prebežnike. Grozilo mu je od treh do deset let zapora in denarna kazen, obsojen pa je bil na tri leta in šest mesecev dolgo zaporno kazen, 1200 evrov denarne kazni in na izgon iz države za tri leta. V njegovem primeru se je odločila za pomilostitev na podlagi ocene komisije za pomilostitve, ki je prišla do sklepa, da je bila obsojenemu izrečena pretirana kazen. Pri odločanju je vzela v obzir tudi dogajanje v Ukrajini in željo Arakčejeva, ki si je želel oditi na pomoč pri bojevanju proti Rusiji.
V primeru srbskega državljana Kuzmanovića je predsednica kazen, dosojeno na ptujskem okrožnem sodišču z dne 14. marca 2022, znižala za šest mesecev. “V drugem primeru pa je predsednica odločitev sprejela na podlagi opozorila člana komisije za pomilostitve o strokovno vprašljivem zviševanju predpisanih kazenskih sankcij v primerih storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje. Te so se namreč od leta 1994, ko so bile za ta kazniva dejanja predpisane kazni zapora v razponu od meseca dni do treh let, zvišale tako, da so sedaj najvišje predpisane kazni za to kaznivo dejanje predpisane v višini, kot so predpisane za npr. kaznivo dejanje uboja,” so ob pomilostitvi izpostavili v Uradu predsednice Republike Slovenije.
Največ pomilostitev je doslej podpisal nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki je v 10 letih pomilostil kar 200 ljudi. Nekdanji predsednik republike Borut Pahor je v enakem obdobju kot Kučan izrazil izjemno zadržanost do pomilostitev, saj jih je podpisal le osem. Janez Drnovšek je pomilostil 99 obsojencev, Danilo Türk pa 19, poroča STA.
Ob prvih dveh pomilostitvah se je kritično oglasil evropski poslanec dr. Milan Zver in opozoril, da je v skladu z navodili Evropske komisije prišlo do zvišanja kazni za tihotapljenje ljudi. “Majhna država, kot je Slovenija, bi morala močno paziti, koga pomilostiti oziroma koga izpustiti iz zapora predčasno, še posebej, če je iz sveta kriminala, korupcije, potem je to nesprejemljivo,” je za Planet TV ocenil Zver in dodal, da na tem področju obstaja izjemno močna organizirana sposobna mreža, tihotapska mreža, ki služi velike denarje na račun ljudi, ki si želijo bolje živeti. Med drugim je dal vedeti, da ne ve, kako pridejo tovrstni predlogi v roke predsednikov. “Verjetno jih pripravijo kakšni dobri lobisti oziroma lobisti, ki imajo dobre zveze z državnim aparatom in potem pridejo takšne zgodbe na plan,” je še izpostavil.
Predsedniku republike seveda ni treba nikomur polagati računov okrog odločitve za pomilostitev, a je po navadi tako, da sledi mnenjem institucij, ki so vpletene. Nedvomno bo zanimivo videti, v kakšnem primeru in čemu je bila sprejeta odločitev o zadnji pomilostitvi tujega državljana. Še posebej, ker je v primeru prvih dveh pomilostitev tihotapcev v javnosti prišlo do razburjenja, saj nezakonite migracije že dlje časa predstavljajo varnostno problematiko, ki se je v zadnjem času še dodatno okrepila, s tem pa se je po mnenju marsikoga tihotapcem z belim blagom poslalo pomenljivo sporočilo.
Ž. N.