Zaradi ekstremnih temperatur, orkanskih vetrov in intenzivne vulkanske aktivnosti bi predvidevali, da je Venera zadnje mesto v sončnem sistemu, na katerem bi lahko obstajalo življenje, vendar sodeč po novi študiji možnost le obstaja.
Venero zaradi podobne velikosti, mase in gostote pogosto imenujejo tudi Zemljina “sestra”, vendar je to tudi vse, kar imata skupnega. Za razliko od našega planeta temperature na Veneri dosežejo 464 stopinj Celzija (867 stopinj Fahrenheita), saj je njeno ozračje sestavljeno predvsem iz ogljikovega dioksida, ki lovi toploto. V preteklosti je imela oceane, v katerih bi življenje lahko obstajalo, vendar je vsa ta voda izhlapela. Kljub neustreznim pogojem na površini Venere pa bi sodeč po študiji, objavljeni v reviji Sciences, življenje lahko obstajalo in obstalo v oblakih žveplove kisline, ki ovijajo Venero, saj so očitno primernejši za bivanje, kot so mislili prej.
Ekipa pod vodstvom Sare Seager, astrofizičarke in planetarne znanstvenice na Massachusetts Institute of Technology, je ustvarila kemični model Venerine atmosfere, ki “napoveduje, da oblaki niso v celoti sestavljeni iz žveplove kisline, ampak so delno sestavljeni iz brozge amonijeve soli, kar bi lahko bila posledica biološke proizvodnje amonijaka v kapljicah oblaka. To pomeni, da oblaki niso “nič bolj kisli” kot nekatera ekstremna okolja na Zemlji, kjer je prisotno življenje,” so zapisali v Sciences.
Amonijak je bistvenega pomena za številne biološke procese in njegova prisotnost v kapljicah v oblaku lahko nakazuje, da bi lahko po mnenju znanstvenikov “življenje na Veneri ustvarilo svoje okolje. “Študija dokazuje, da amonijak v ozračju le obstaja in da se ta veriga kemičnih reakcij dejansko dogaja, kar pomeni, da je ozračje na Veneri primernejše za bivanje, kot smo mislili”, ugotavlja Sara Seager.
Seagerjeva je že sodelovala pri odkrivanju in dokazovanju plinov v Venerinih oblakih, to je le nadaljevanje njene študije. Trenutno je potencialna možnost bivanja na Veneri le hipoteza, vendar je Seagerjeva izrazila upanje, da bo v prihodnosti to mogoče tudi dokazati s pravim vzorcem Venerinega oblaka.
Tanja Brkić