“Predsedovanje Slovenije EU je bilo zelo uspešno, to odmeva povsod, razen v Sloveniji. Slovenija od vseh članic dobiva pohvale, tako majhna država, kot smo, smo dosegli vse, kar smo želeli, in zaključili stvari, ki so se dolgo reševale in jih ostale države doslej niso uspele rešiti,” – je dejala poslanka Evropskega parlamenta Romana Tomc. Ali kot pravi slovenski pregovor, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
Resolucija o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji je bila na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejeta. Da je šlo za propadli poskus slovenske opozicije, da očrni vlado, je že večkrat povedala Evropska poslanka Romana Tomc, ki je v naši tokratni oddaji Aktualno tudi malce podrobneje pojasnila, zakaj tako meni, in omogočila širši pogled tudi iz drugega zornega kota glede na to, da se levica še vedno trudi očrniti slovenski uspeh na predsedovanju prav s to resolucijo.
Glede na to, da je bila resolucija izvožena na evropski parket, v evropski parlament in je bila tako izpostavljena vsem državam članice, potem pa ni bilo v njej napisanega nič vsebinsko primernega in oprijemljivega, je po mnenju Tomčeve predvsem zloraba evropskega parlamenta za reševanje notranjepolitičnih bojev, ki članic Evropske unije ne zanimajo, ko pa bi z njo lahko izpostavili prave stvari, s katerimi bi opozorili na težave, ki še niso rešene. To, da je resolucija sploh prišla do evropskih institucij, je bil po mnenju poslanke nacionalni poizkus, ki ustreza evropski levici pri njihovem cilju slabitve desnosredinskih vlad. Na žalost levice pa je njihovo transparentnost prepoznala tudi Evropska ljudska stranka, ki je v 80 odstotkih prav tako glasovala proti resoluciji, ko so po večkratnih pogovorih in predstavitvi dejstev ugotovili, da resolucija dejansko ne odraža stanja v državi. Ob tem je omenila tudi trditev opozicije, da vlada sprejema nesorazmerne ukrepe pri nas, ko je vse odprto, medtem ko je na Nizozemskem vse zaprto, pa nihče niti ne omenja problema nesorazmernosti ukrepov.
Skrivna agenda levice ni nova zgodba
Če se ozremo nazaj na obisk evropske delegacije v Sloveniji, sta prisotnost in sodelovanje Romane Tomc že takrat zmotila nekatere politične kolege, kar je že takrat izpostavil Milan Zver, Tanja Fajon pa ji je celo očitala, da je njeno sodelovanje “nehigienično.” Vsak bi pomislil, da so imeli nekateri že takrat neko skrito agendo, ki so jo želeli izkoristiti sebi v prid, zato je Tomčeva mnenja, da je bilo njeno sodelovanje najboljša odločitev, “ves čas so imeli nekakšen strah pred mano, da jih bom odkrila pri njihovih nečednih namenih. In točno to se je zgodilo. Tako sem tudi odkrila, da je pisarna Tanja Fajon sodelovala pri pripravi zapisnika te misije. Kako lahko kdo, ki ga nekje ni, ve, kaj se je tam dogajalo, in o tem pripravlja zapisnik? Ves čas smo vedeli, da je to slovenska zgodba, potem pa smo dobili še dokaze.”
Dejstva so tista, ki kažejo na uspešno predsedovanje EU
Predsedovanje Slovenije EU je bilo zelo uspešno, to odmeva povsod, razen v Sloveniji. Slovenija od vseh članic dobiva pohvale, tako majhna država, kot smo, smo dosegli vse, kar smo želeli, in zaključili stvari, ki so se dolgo reševale in jih ostale države doslej niso uspele rešiti, meni Tomčeva. Pa vendar se kljub temu pojavi Tanja Fajon, ki želi preglasiti večino in kljub vsem pohvalam, dejstvom, političnim dosežkom trdi, da se je slovensko predsedovanje končalo s precej grenkim priokusom, saj naj bi razprava o resoluciji o Sloveniji, ki je bila tudi sprejeta v evropskem parlamentu, na predsedovanju pustila črn madež. Naj ponovimo še enkrat: levica je evropskemu parlamentu želela izpostaviti resolucijo, ki je bila vsebinsko nesmiselna in ni bila namenjena cilju izboljšanja pravne države. Veliko se jih sprašuje, zakaj je bilo o njej potrebno glasovati. Morda bi se Fajonova morala vprašati, po čigavi zaslugi je ta “črn madež” tam, če že je.
“Zmanjševanje ugleda, dosežkov, relativiziranje dosežkov slovenskega predsedovanja je samo znak ene resnično velike stopnje zavidanja,” je negativne komentarje o slovenskem predsedovanju komentirala Tomčeva.
Pri zakonu o dolgotrajni oskrbi in njegovi ureditvi gre za izjemno problematiko, pokriva širok spekter stvari, vendar je bil v Sloveniji nujno potreben, z njegovim sprejetjem smo v Sloveniji čakali predolgo, meni tudi Romana Tomc, ki je povedala še, da gre velika zahvala, da se je tudi to končno sistemsko uredilo, premierju Janezu Janši, saj je po njenih besedah znal “presekati” nadaljnja razmišljanja in dvome in se odločiti, da je dovolj. Glede na to, da je aktualna problematika zakona o dolgotrajni oskrbi predvsem njegovo financiranje in morebitno zadolževanje, je Tomčeva izpostavila, da: “Ni problem te dolgove odplačati, samo, če bomo v nadaljevanju več zaslužili. Če bomo pa mi ta denar, ki smo si ga zunaj sposodili, zapravili za nakup novih televizorjev ali poplačilo bančnih tajkunov, potem tega denarja ne bo, če pa bomo denar vložili v stvari, ki bodo v nadaljevanju prinesle še več dodane vrednosti, potem smo pa zmagali. In tako delamo.”
Tanja Brkić