“Tajnost glasovanja razrešitve predsednika Državnega zbora ne sme izključevati niti omejevati pravice do dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje zaključeno,” je v pisnem poslanskem vprašanju navedel Zmago Jelinčič Plemeniti.
V prvi pisni poslanski pobudi, ki se nanaša na naročilo policijskih uniform, in ga je poslanec SNS Zmago Jelinčič Plemeniti naslovil na ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, da je zapisano notranje ministrstvo oddalo javno naročilo blaga po odprtem postopku z namenom izdelave ter dobave delov inšpektorske policijske uniforme, kar je bilo objavljeno v uradnem listu EU 11. 12. 2020, pozneje pa tudi na portalu javnih naročil. “Ministrstvo za notranje zadeve je izvedlo razpis za nabavo določenih, ločenih segmentov za uniforme in že odločilo razdelitev del v skladu z oddanimi naročili.”
“Izbira se je vršila na osnovi cene za določen artikel, pri čemer pa se ni upoštevala zelo pomembna, umestitev izbranih materialov v slovenskem prostoru. Tako smo izvedeli, da je bilo izbrano določeno podjetje za minimalno razliko v ceni, ki uporablja kitajske materiale, namesto da bi bilo izbrano podjetje, ki za izdelavo uporablja slovenske materiale.” Prav zato v poslanski skupini zahtevajo, da se v prihodnje upošteva tudi izhodni material, saj uporaba slovenskih materialov spodbuja slovenska podjetja, kar je za državo bolj koristno kot minimalen prihranek pri nakupu blaga kitajskega izvora.
Za eno od naročil z dne 20. 5. 2021 zato zahtevajo, da se ga razveljavi in razpis ponovi. Obenem je v pobudi še navedeno, da je bila Slovenija z nakupom kitajskega blaga oškodovana za določena finančna sredstva, poleg tega pa je bilo za posel prikrajšano slovensko podjetje, navkljub boljši kakovosti proizvedenega materiala. V poslanski skupini so še pozvali, da se ustrezne uradnike, ki so zadolženi za nadzor nabav in naročil, po potrebi pokliče na odgovornost ali se jih celo odpusti.
Novi turistični boni naj bodo zgolj za slovenske državljane
V drugi poslanski pobudi pa se je poslanec Jelinčič Plemeniti osredotočil na nove turistične bone in jo je naslovil na ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška. Ob tem so v poslanski skupini SNS spomnili na novico v javnih občilih, da bomo tudi letos prejeli turistične bone in da gre za ukrep, ki so ga lani ljudje dobro sprejeli. Letos naj bi zato pristojno ministrstvo razmišljalo o njegovi ponovitvi ter o razširitvi njegove uporabe na področje gostinstva, kulture, športa in rekreacije. Vendar pa jih je v poslanski skupini zmotil podatek, da naj bi bili “do bonov upravičeni vsi tisti, ki imajo na presečni dan v RS prijavljeno stalno prebivališče”.
Ob tem o smotrnosti ukrepa niso prepričani, saj menijo, da bi moral biti ukrep namenjen zgolj slovenskim državljanom, saj oni tvorijo državo in je ta zanje dolžna poskrbeti. Za vse druge pa naj bi poskrbele njihove matične države. S takšnimi ukrepi naj bi se po mnenju poslanske skupine SNS krnilo pravice naših državljanov oziroma zanje zmanjkuje finančnih sredstev. Prepričani so, da bi morali biti slovenski državljani vselej prioriteta. Prav zato podajajo pobudo, da bi bili do novih bonov upravičeni izključno državljani Republike Slovenije.
Globalni dogovor o migracijah prinaša tveganja za varnost in blaginjo Slovencev
V prvem pisnem poslanskem vprašanju pa so v poslanski skupini SNS naslovili problematiko oziroma dopolnitev odgovora na vprašanje v zvezi z Globalnim dogovorom o migracijah, ki je bilo naslovljeno na Vlado RS. Ob tem so izpostavili, da v vladi odgovarjajo, “da dogovor o migracijah za RS ne vzpostavlja novih mednarodnopravnih ali notranjepravnih obveznosti in tudi nima določb o morebitni odpovedi oziroma prenehanju uporabe. Prav tako izpostavljate, da bo Slovenija sama izvajala določila dogovora v skladu s svojimi nacionalnimi interesi”. Ob tem so v poslanski skupini izpostavili izjemno slabo skrb za nacionalne interese v zadnjih 30 letih.
“Tudi če dokument ne bi vzpostavljal za Slovenijo novih pravnih obveznosti, so slovenske oblasti “vplivne tuje dokumente” do sedaj vedno hlapčevsko obravnavale kot obvezo! Tudi do vašega argumenta, da bo Slovenija sama oblikovala lastno migracijsko politiko smo izjemno skeptični.” Že prejšnja vlada je zatrjevala, da dokument ni obvezujoč, a je v dokumentu zapisano povsem drugače, med drugim, “da bomo spodbujali varno in redno čezmejno gibanje ljudi”. Obenem naj bi se absurdno zavezali k temu, da ne bomo smeli govoriti čez migrante ter izražati konstruktivne kritike v zvezi z migracijami. S tem bodo okrnjeni svoboda govora, varnost in blaginja za lasten narod v Sloveniji.
Izid tajnega glasovanja glede razrešitve predsednika DZ Zorčiča je informacija javnega značaja
Obenem v poslanski skupini še opozarjajo, da tudi brez tega dokumenta na Slovenijo preži nevarnost novih migracij z juga ter vračanje migrantov s severa. Posledično se utegne Slovenija spremeniti v migrantski žep, kar bo s seboj prineslo resno socialne in varnostne posledice. Že omenjeni Globalni dogovor je bil na glasovanju sicer zavrnjen, a sta ga Miro Cerar in Karl Erjavec kljub temu protidemokratično podpisala. Ob tem so v poslanski skupini Vlado RS vprašali, kdaj namerava Slovenija od tega “nedemokratično podpisanega zločinskega dokumenta odstopiti”.
Domen Mezeg