Kaj čaka Rusijo v prihodnosti?

Datum:

Pred ukrajinsko protiofenzivo se ocene razvoja dogodkov v Rusiji kar množijo. Frakcijski spori znotraj države, formacije zasebnih vojsk s strani korporacij, porazi na bojišču slikajo temno sliko za režim v Kremlju. Komentator razmer v regiji Jason Jay Smart v zapisu za Kyiv post meni, da Rusija še nikoli ni bila tako ranljiva kot danes. 

Putinova strategija je doslej temeljila na strategiji “deli in vladaj”. Filozofija te strategije je preprosta. Dokler so se njegovi podrejeni borijo med sabo, se ne morejo združiti zoper njega samega. Zdi se, da se je ta strategija izčrpala. Neuspešna vojna v Ukrajini bi ga lahko stala oblasti, morda tudi življenja, piše Smart.

Strategija je delovala dobro več kot dve desetletji. Predstavniki ruske vojske so se prerivali za košček pogače z obveščevalnim aparatom. Različne frakcije ruske elite so se borile med sabo. Eden takih zadnjih spopadov se je odvil pred očmi javnosti. Vodja zasebne družbe PMC Wagner, vojske plačancev, je javno napadal obrambnega ministra Sergeja Šojguja in načelnika generalštaba Valerija Gerasimova. Nato je bilo videti, da se je spoprijateljil z vodjo Čečenov. Ramzan Kadirov je izrazil pripravljenost, da njegovi vojaki nadomestijo iztrošen Wagner v Bahmutu. Do tega verjetno ne bo prišlo. Prigožin naj bi končno dobil obljubljeno strelivo, a primer kljub temu ponazarja, kako hitro bi se lahko pripetilo, da bi se ruske elite zarotile proti svojemu vodji. Putin je očitno mislil, da je ustvaril perpetuum mobile, večno strategijo tako rekoč. A tako kot vsak diktator, ima tudi Putin svojo Ahilovo tetivo… njegov lasten napuh.

Vojna je za kratek čas združila nekdanja sovražnika. Jevgenij Prigožin in vodja Čečenov Ramzan Kadirov pozirata skupaj. (Vir: Twitter)

Zaradi ponosa ni pripravljen sprejeti porazov v vojni, razumeti rastočega nezadovoljstva v vojski in neizražene jeze moskovske elite. “Putin mora šele spoznati, da je tako kot tisti drugi voditelji, ki so v preteklosti padli zaradi nepričakovanih državnih udarov, koristen le za elite in družbo kot celoto, dokler je sposoben zadovoljiti njihove potrebe in zahteve. Putinu so dolga leta pripisovali, da je “zagotovil stabilnost po kaosu v Rusiji v devetdesetih letih,” piše Jay Smart. Zdaj je predsednik postal epicenter ruskega kaosa 21. stoletja.

Rusija ni Severna Koreja
Politični komentator nato nadaljuje, da za razliko od Severne Koreje, Rusija ni odrezana od zunanjega sveta. Ravno nasprotno, omogočil je vzpon milijarderjev – številni od teh si zdaj ustvarjajo zasebne vojaške družbe. Ti očitno vidijo Rusijo (in njen položaj v svetu) drugače kot njen predsednik, imajo sredstva in motivacijo, da povzročijo padec režima v Kremlju.

Jay Smart težko verjame, da bi bi lahko bil Putinov naslednik eden od neslavnih zvezdnikov te vojne, Šojgu ali Prigožin. Oba bi lahko na koncu izpadla kot grešna konja za katastrofalno vojno v Ukrajini.

Številni člani ruske elite so sposobni videti tudi onkraj vladavine svojega predsednika. Nekateri so že začeli priprave na čas, ki bo zagotovo prišel. Ker noben član elite ne verjame, da je njihov predsednik večen, v tem trenutku marsikdo razmišlja, katerega konja podpreti, da bi nadomestil starajočega se tirana. “Velika igra, kdo bo prišel za Putinom, se je že začela. V Moskvi je veliko pametnih ljudi, ki vedo, da bo prišel Putinov dan – tako ali drugače – in da morajo biti na »pravi strani zgodovine«, tako da bo novi vodja v Kremlju še naprej dovoljeval njihov obstoj,” meni Jay Smart.

Gal Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki