Slovenija se je pridružila zloglasni trojki, ki želi priznati teroristično Palestino – Španiji, Irski in Norveški. Kaj si le-te delijo skupnega? Španija, Norveška in Slovenija so predvsem izrazito socialistične in populistične vlade. Irska vladajoča stranka Fine Gael je sicer uradno desna, a le v imenu, v resnici gre za povsem enak socialistični kolektivizem kot pri prvih treh. Delijo pa si še eno zanimivo podrobnost – nepriljubljenost.
Spomnimo, po zmagoslavju na volitvah je podpora vladi Roberta Goloba, kot tudi njegovi na hitro narejeni stranki, zgodovinsko strmoglavila – vlade konsistentno ne podpira že več kot 70 odstotkov prebivalcev, podpira jo le dobrih 20 odstotkov, kar se odraža skozi različne javnomnenjske meritve.
Golobova stranka Gibanje Svoboda pa je že več mesecev vsaj 10 odstotnih točk za vodilno SDS (kar je še posebej kritično glede na to, da so v njej združeni vsi glasovi SAB in LMŠ, se pravi celotne nekdanje kvaziliberalne sfere).
Trojica poražencev
To nesrečno statistiko pa si delijo z drugimi privrženci teroristične Palestine. Na Irskem je pred kratkim nepričakovano odstopil premier Teo Varadkar, ki je tako zelo na strani terorističnega Hamasa, da je eno od talk, ki je bila kasneje izpuščena, označil kot “izgubljeno” (v resnici jo je Hamas ugrabil), njegova vladajoča stranka Fine Gael pa je od leta 2020 močno strmoglavila (prehiteva jo levičarski, antimigrantski Sinn Fein). Še pred štirimi leti je imela stranka 34-odstotno rekordno podporo, danes je komaj okrog 20-odstotna, za Sinn Feinn pa zaostaja za okrog 10 odstotkov.
Vlada Pedra Sancheza v Španiji je lanske volitve izgubila, a nato vseeno oblikovala vlado z izdajo španskega ljudstva, ko je separatistom v Kataloniji ponudila amnestijo za državni udar pred nekaj leti. Danes so socialisti v Španiji globoko nepriljubljeni, glavno mesto Madrid pa že dolgo pretresajo protesti. Če bi bile volitve danes, bi desnokonservativna stranka PP ne le zmagala na volitvah, ampak bi zmagala z dovoljšnjo večino, da bi sama oblikovala koalicijo (tudi brez stranke Vox).
Norveški socialni demokrati, ki so na oblast prišli leta 2021 (po dveh konservativnih vladah), so v treh letih prav tako razočarali Norvežane. Norveška desnosredinska opozicijska stranka je lani zmagala na lokalnih volitvah, s čimer so konservativci nekdanje premierke Erne Solberg prvič po letu 1924 lokalno prehiteli vladno socialdemokratsko laburistično stranko. Lokalne volitve so sicer dober indikator tega, kar se bo zgodilo leta 2025 na parlamentarnih volitvah. Konservativna stranka Hoeyre je na ponedeljkovih volitvah prejela 25,9 odstotka glasov, kar je skoraj 6 odstotnih točk več kot na zadnjih volitvah leta 2019 za lokalne svete v 356 norveških občinah in 11 okrožjih. Laburistična stranka pod vodstvom premierja Jonasa Gahra Støreja je bila daleč zadaj. Støreva stranka še nikoli ni bila tako nepriljubljena pri norveških volivcih, kot je v času njegovega vladanja.
Videti je torej, da je želja po priznanju teroristične Palestine za državo simptom neke širše bolezni – bolezni, ki se ji reče politično luzerstvo na domačem parketu.
I. K.