Reforme enotnega davčnega sistema, kot se ga je lotila vlada Roberta Goloba, so že od nastanka naletele na številne kritike. Med drugim vlada ni naslavljala trenutnih anomalij, ustvarjala pa je nove. Njeno poslanstvo je bilo skoraj izključno ideološko: neprestano so ponavljali, da od zdaj “nihče več ne bo imel plače nižje od minimalne”, čeprav je jasno, da že zdaj nihče ni imel takšne plače, saj bi bilo to nezakonito. V tem duhu je bila reforma tudi zasnovana: prijazna za Mladino, Dnevnik in Delo, da predstavijo trud vlade, kako ljudi narediti čim bolj enake. Na koncu pa je zaradi socialistične uravnilovke cel kup ljudi ostalo ujetih v pravnih nesmislih in prazninah, ki jih ideološka reforma niti približno ni znala predvideti, kaj šele nasloviti. To je izpostavil tudi bralec Nova24.
Bralec izpostavlja primer strokovno-tehničnega kadra, ki je imel – za razliko od uradnikov – edino možnost napredovanj na podlagi triletnih ocen. Zdaj bodo imeli napredovanje na časovni podlagi, a to samo po sebi ni sporno. Bralcu se zdi goljufanje države, da bi nekdo, ki je v letih 2022, 2023 in 2024 prejel odlično oceno, po starem sistemu napredoval za dva razreda. Sedaj, ko je sistem na podlagi ocen nenadoma ukinjen, pa bo tak strokovnjak napredoval za le en razred, saj po novem sistemu ni več ocen in napredovanj za dva razreda. Čeprav so bili torej trikrat ocenjenjeni z “odlično”, so vse ocene čez noč izpuhtele v zrak.
Goljufanje deficitarnega kadra
Kaj to v praksi pomeni? Tehnični strokovnjaki, ki spadaja v enega od najbolj deficitarnih poklicev v javni upravi (uradnikov z diplomo s FDV-ja je dovolj), bodo ogoljufani za en plačni razred.
“Skrajšano povedano, javni uslužbenci, ki so v letih 2022, 2023, 2024 bili ocenjeni z odliko, so zaman upali, da bodo letošnjega decembra napredovali za dva razreda, saj je bil ta sistem čez noč ukinjen. Za veliko strokovno-tehničnih uslužbencev bi bilo to prvo in morda edino plačno napredovanje. Zakaj se o tem ne govori? Ker sindikat podpira samo uradnike, J skupina so seveda nižja kasta,” je še izpostavil bralec.
Pri tem še poudarja, da so sicer za uradnike poskrbeli, saj so za njih izjemoma upoštevali tudi pretekle tri ocene za napredovanje v naziv, medtem ko so strokovno-tehničnemu kadru te ocene enostavno pobrisali. Jasno je, da niso prioriteta ne sindikatom ne vladi. Prioriteta so družboslovni uradniki, ki navadno dobijo službo prek političnih vez.
Širši problem meritokracije
Težava, ki jo izpostavlja bralec, je omejena na specifično sfero javnih uslužbencev, a je kljub temu resna, saj nakazuje nek širši problem plačne reforme. Vlada je namreč reformo zasnovala tako, da se odmika od meritokracije. Da tisti, ki so boljši, prosperirajo in napredujejo, ne pa da se napredovanja dogajajo po inerciji, češ ta in ta uradnik je prišel v službo 600-krat in vsako jutro spil dve kavici, nato pa ob treh šel domov, zdaj pa je že zaradi tega (ne glede na to, kako uspešno je delal) deležen napredovanja. V javni upravi je kronični problem ta, da delo ni enakomerno porazdeljeno. Javna uprava je polna izredno delovnih ljudi, ki so pod hudim pritiskom, družbo pa jim delajo poklicni kofetkarji. Interakcija med obema skupinama je ta, da ena izkorišča druge, ocenjevanje uspešnosti pa je bil nek korektiv – čeprav daleč od popolnega, a se je v upravnih enotah, zavodih za zaposlovanje in drugih ustanovah, kjer je potrebno aktivno delo, izkazal za učinkovitega.
Mitja Iršič