Več let se v medijih in v širši javnosti nasploh opozarja na problematiko fiktivne prijave stalnih in začasnih bivališč, predvsem tujcev, kar je nezakonito samo po sebi. Dodatno pa lahko takšna dejanja pomenijo oškodovanje državnega proračuna, saj se na prijave prebivališč vežejo tudi pravice do socialnih transferjev. Eden izmed takšnih primerov se dogaja v Kamniku, ki ga je za oddajo Drugorazredni odločila razkriti gospa, ki že 40 let dela v Sloveniji in to čeprav gre za njene bližnje sorodnike.
Prijava prebivališč v Republiki Sloveniji tujcem velikokrat pomeni privilegij, ki v nadaljevanju omogoča pridobitev številnih socialnih transferjev, pravic in bonitet. V praksi so nam vsem dobro poznani primeri prijav prebivališča zgolj z namenom pridobitve dodatka za ločeno življenje, pravice do združitve družin, pravico do vstopa posameznika v Republiko Slovenijo iz naslova študija, pa čeprav ta oseba nato v naši državi nikoli ne študira in drugo.
Socialno pomoč dobivata čeprav tukaj nista delala
Gospa, ki je na naši televiziji delila svojo zgodbo, je v Slovenijo prispela leta 1980, pridobila slovensko državljanstvo in celo življenje pošteno delala. Drugo leto bo dopolnila 40 let delovne dobe. Žalosti jo, ker nekateri njeni rojaki ne razmišljajo podobno, da bi v Sloveniji pošteno zaslužili za svoje delo. Njena zgodba je osebna. Sorodniku je s hipoteko na lastno nepremičnino pomagala do kredita za stanovanje. Ta pa je sedaj na svojem naslovu s stalnim prebivališčem prijavil dva državljana Bosne, ki že sedem let živita v kraju pri Srebrenici. V Sloveniji dobivata socialno pomoč, čeprav tukaj nista delala.
“Na vašo televizijo sem se obrnila, da bi širša javnost izvedela, kako se zlorablja državni denar. Kako ga centri za socialno delo delijo brez kontrole ljudi, ki jim denar ne pripada. Ni prav, da ljudje, ki že leta živijo izven Slovenije prejemajo socialno podporo.” Čeprav je prijavila starejši par, ki živi pri njenem sorodniku, tega ne obžaluje. “Veliko sem prejokala, sprejeti sem morala težko odločitev. Toda enostavno ni prav, da na račun njenega trdega dela, nekdo tako poceni in nepošteno služi na račun Slovenije.”
“Po 40 letih dela bom imela pokojnino 530 evrov, nekdo pa za niti en dan dela in življenje izven Slovenije prejema 420 evrov socialne podpore in dodatno zdravstveno zavarovanje, ki znaša 35 evrov.” Naša sogovornica je zgrožena nad tem, kako enostavno Republika Slovenija zaradi nedelovnih uradnikov dovoli, da tujci črpajo iz državnega proračuna. “V zvezi s tem sem informirala center za socialno delo. Gospa Dobnikar mi je povedala, da ljudje imajo pravico izbirati prebivališče. Nad tem odgovorom sem bila šokirana. Nisem vedela, kaj storiti. Obrnila sem se na inšpekcijsko službo oziroma na socialno inšpekcijo.” Šele ta je izvedla nadzor nad kamniškim centrom za socialno delo in delavce prisilila, da so sprožili postopek ugotovitve dejstev.
V Sloveniji veliko revežev, ki resnično potrebujejo pomoč
Naša sogovornica socialni sistem in delo Ministrstva za delo, družino in enake možnosti označuje kot zelo slaba. “V Sloveniji je veliko revežev, ki resnično potrebujejo pomoč. Ti ljudje iz sramu ne morejo do centra za socialno delo ker jih sram, na drugi strani pa so tisti, ki vse skupaj dobro izkoriščajo. Če slednjim CSD pošlje vabilo na razgovor, se ti v Sloveniji že oglasijo,” pravi naša sogovornica in poudarja, da v Kamniku vsi vedo, kako na takšen način lahko priti do denarja. “Menim, da bi morali imeti prejemniki socialne pomoči, kontrolo vsaj na tri mesece, da bi jih CSD obiskal na domu, da ugotovijo kje oseba biva, ne pa da zgolj pošiljajo vabila po pošti.” Gospa ponuja rešitev, ki ni nesmiselna. V tujini takšne službe obstajajo, da se izognejo bizarnim zgodbam, kot smo jim priča v Sloveniji. Denimo v Šentilju, kjer je bilo na istem naslovu prijavljenih kar 547 oseb, lastnika pa sta vsaki osebi za prijavo računala po 100 evrov.
“Brez preverjanja prineseš na center za socialno delo papirje iz katerih je razvidno, da imaš stalno bivališče, da nimaš premoženja in si že upravičen,” je jasna sogovornica. Vse številčnejše zlorabe kažejo na to, da ni vzpostavljene povezave med različnimi registri, ki vsebujejo potrebne podatke za preprečevanje tovrstnih zlorab in da pristojni organi delujejo zgolj parcialno oziroma med seboj ne delujejo. Načelnik upravne enote Kamnik Mihael Novak je za Nova24TV povedal, da v skladu z zakonom morajo vsi v 8 dneh prijaviti prebivališče, kjer prebivajo. “Če mi podvomimo, da nekdo tam prebiva, ali pa če je bila dana prijava, potem upravna enota po uradni poti uvede postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča.” To so storili tudi v primeru naše sogovornice, ko je ta vztrajno prijavljala in tudi sama pričala. Po besedah Novaka, če ugotovijo, da oseba prebiva na drugem naslovu, potem upravna enota po dokončnosti odločbe vpiše nov naslov stalnega bivališča. Če ugotovi, da stranka ne živi tukaj, ali se je odselila, odjavi prebivališče in stalni naslov vpiše v tujini, če ga ve ali vsaj države. Obstaja še tretja možnost, ko upravna enota dejansko ne more ugotoviti, kje prebiva neka oseba in takih primerov je vedno več. “V takem primeru upravna enota vpiše, da se mu preneha prijava stalnega prebivališča,” je izpostavil Novak.
Zadevo preverili na terenu
Delo, ki ga niso opravili na upravni enoti in centru za socialno delo, je šel opravit raziskovalni novinar in voditelj oddaje Drugorazredni Luka Svetina, ki je z novinarsko ekipo. Ko je ta na naslovu preveril, če dvojica, ki jo je sogovornica prijavila živi na naslovu, je vrata odprl neznani moški, ki ni želel odgovoriti, če tam prijavljena živita ali ne. Zneski prejetih transferjev tujcem in njihovim družinam so se v zadnjih štirih letih izrazito povišali in sicer na nekaterih območjih centrov za socialno delo tudi za več kot 50 odstotkov. Največ na območju Centra za socialno delo Spodnje Podravje in sicer za kar 67 odstotkov.
Gre za kompleksno problematiko
Po besedah socialnega delavca Francija Donka gre za kompleksno problematiko. “Še najmanj je to problem centrov za socialno delo. To je širši problem levičarske vladavine, ki namesto, da bi spodbujala mlade, da ostanejo tukaj, uvažajo delavce, ki izkoriščajo razne ugodnosti. Seveda ljudje niso neumni in pogledajo, kako se je mogoče v Sloveniji znajti.” To po prepričanju Donka spada k Balkanski mentaliteti. “Tega v Avstriji ne boste videli. Tam je mogoče po novem socialno pomoč dobiti po treh letih bivanja in če si vmes eno ali več let opravljal delo, ki so ti ga ponudili. Zlorabe ponavadi pridejo na plano, ko se med seboj skregajo.”
Problem ni edini takšen
Naša sogovornica pravi, da primer, ki ga je prijavila inšpekciji, ni edini takšni, kar ga pozna. “Žal jih je še več, ampak to ni moj problem. To je problem centra za socialno delo, ker najlažje je čez okno metati državni denar brez kontrole.” Ob spremembi zakonodaje pred dvema letoma je bilo rečeno, da se bodo takšne anomalije sistemsko odpravile, a je iz prakse žal razvidno, da problemi ostajajo. Nove popravke obstoječe ureditve je kljub predlogu SDS koalicija Marjana Šarca, nad katero bdi duh Levice, gladko zavrnila.
Po besedah poslanke mag. SDS Karmen Furman prijaviti stalno prebivališče v Sloveniji in ne živeti v Sloveniji, trenutno ni nezakonito dejanje. “Glede na zakonodajo so mogoče takšne anomalije, da se tujci prijavljajo fiktivna bivališča. Na podlagi tega pa pride do zlorabe socialnih transferjev. Leta 2016 je vlada predlagala in sprejela spremembe zakona prijave prebivališča, ki naj bi take anomalije preprečil, žal glede na to, kaj spremljamo v medijih, je mogoče ugotoviti, da sprememba zakonodaje ni sledila ciljem, saj so anomalije še vedno možne. V SDS smo v mesecu maju naredili sklic dveh pristojnih organov, kjer smo obravnavali tovrstne primer in pripravili sklepe, da bi se pomanjkljivosti v okviru zakonodaje popravile.” Pri tem je Furmanova izpostavila primer, ko je na enem naslovu živelo več kot 500 ljudi in ob tem dodala, da bi z določitvijo minimalnega bivalnega standarda lahko omejili zlorabe. Tukaj ne gre za protimigrantsko politiko. Problem je, da država na eni strani omejuje socialo, jemlje našim državljanom, na drugi strani pa se transferji zlorabljajo s strani nekaterih, ki sploh ne živijo v naši državi.
“V okviru takrat predlaganih sklepov smo na matičnem odboru predlagali, da bi zakonodajno telo preučilo dobro prakso tujih sosednjih držav, ki so se s tovrstno problematiko srečevali že leta pred nami. Nismo noben unikum, migracije so bile in bodo,” je jasna Furmanova. Ob tem je problematizirala povišanje izplačil transferjev tujcem in dodala, da je tukaj razviden trend, da hkrati naraščata število fiktivnih prijav in izplačil. “Očitno trenutne vlade ne zanima, ne zanima kako bo problematiko na tem področju reševala,” je kritično poudarila Furmanova.
Hana Murn