Vzajemna je v petek napovedala povišanje premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot razlog za to pa navajajo povišanje cen zdravil in zdravstvenih storitev. Stroški so se letos povišali še za več od načrta, zaradi česar naj bi Vzajemna iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že pridelala zajetno izgubo. Mnogi ob tem opozarjajo, da Vzajemna ni zahtevala znižanja omenjenih stroškov, a kot je pojasnila poslanka SDS Godec tega niti ni mogla, saj ima v Sloveniji pri tem ZZZS monopolni položaj. Opozarja tudi, da brez pravih reform do racionalizacije dela in znižanja stroškov niti ne more priti, nekdanji direktor Onkološkega inštituta Remškar pa kot rešitev ponuja specializacijo posameznih bolnišnic. Skrajna Levica bi šla v popolnoma napačno smer, želijo si odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, s čimer bi še okrepili monopol ZZZS, ni pa jasno, od kje bodo nadomestili sredstva iz tega naslova.
Vzajemna je v petek razburila slovensko javnost z napovedjo, da bo s septembrom povišala premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za 3,7 evra, in sicer z 31,97 na 35,67 evra, pri čemer se bo cena mesečne premije s triodstotnim popustom s trenutnih 31,01 evra povišala na 34,6 evra. Vzajemna ima 877.000 članov. Lani je imelo kritje doplačil iz naslova dopolnilnega zavarovanja pri tej zavarovalnici po poročanju STA 773.487 zavarovancev, od teh jih je 174.965 imelo višje stroške od letne premije.
Stroški zdravstvenega sistema se povečujejo hitreje, kot predvideno
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstva za zdravje sta namreč v letošnjem letu načrtovala 5,5-odstotno povečanje stroškov za zdravila in zdravstvene storitve, podatki za prve štiri mesece pa kažejo povišanje na ravni devetih odstotkov. Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je pojasnil, da je Vzajemna v prvih štirih mesecih letošnjega leta zabeležila že več kot dva milijona izgube pri dopolnilnem zavarovanju, če premije ne bi povišali, pa bi Vzajemna do konca leta beležila devetmilijonsko izgubo.
S povišanjem premij plačujemo tudi za skrajševanje čakalnih dob, kar nas bo v odsotnosti reform drago stalo
Za komentar smo vprašali tudi poslanko Slovenske demokratske stranke Jelko Godec, ki pravi, “da gre po eni strani za zvišanje stroškov zdravil in zdravstvenih storitev, po drugi strani pa tudi za skrajševanje čakalnih vrst, kar nas bo veliko stalo glede na to, da ob tem ne iščemo načinov, da bi stroške znižali.” Zvišujejo pa se tudi stroški dela, nedavno je vlada s sprejemom aneksa k splošnemu dogovoru omogočila nagrajevanje bolj obremenjenih zdravstvenih timov družinske medicine in pediatrije, kar pomeni, da se bodo stroški družinske medicine povišali za do 20 odstotkov. Godčeva ob tem opozarja, da vlada ni upoštevala predloga SDS, po katerem bi zdravnike izvzeli iz enotnega plačnega sistema. Kot v zvezi s tem opozarja Godčeva, ne kaže, da bi se stroški zdravstvenega sistema racionalizirali: “V zadnjih desetih letih ni bilo nobenih bistvenih sprememb v zdravstvenem sistema prav tako pa ne prihaja do racionalizacije v organizaciji dela.”
Smiselno bi bilo razmisliti o specializaciji posameznih bolnišnic, v vseh ne moremo učinkovito izvajati vsega
O razlogih za povišanje premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja smo povprašali tudi nekdanjega direktorja Onkološkega inštituta Janeza Remškarja, ki pravi, da je poviševanje stroškov dejstvo, če ne bomo uredili financiranja, pa se bo primanjkljaj le še povečeval: “Če ne bo sprememb, se bo do leta 2025 primanjkljaj v zdravstvenem sistemu povišal na 240 milijonov evrov, do leta 2035 pa na 500 milijonov evrov. Pri tem bo ključno obvladovanje stroškov, česar ne znamo izvajati, zdravstvo imamo namreč neracionalno organizirano. Vse bolnišnice ne morejo opravljati vsega, zato bi bilo dobro izvesti specializacijo posameznih oddelkov.” Kot primer dobre organizacije Remškar navede dunajsko univerzitetno kliniko, kjer je zaposlenih 300 zdravnikov več kot v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Tam ob približno enakem številu postelj opravijo bistveno več enodnevnih obravnav pacientov. Remškar opozarja tudi na staranje prebivalstva, vse več je ob tem namreč zahtevnih zdravstvenih posegov, kar povzroča poviševanje stroškov. Ob tem nimamo strukture cen in cene se določajo glede na to, koliko imamo in kaj potrebujemo, ne pa glede na dejanske stroške opravljenih storitev.
Bi Vzajemna lahko pripomogla k znižanju stroškov zdravil in zdravstvenih storitev?
Kardiolog Blaž Mrevlje je s svojim zapisom na družbenem omrežju Twitter opozoril na nedejavnost Vzajemne pri zniževanju stroškov: “Če Vzajemna dviga zavarovalniško premijo ne da bi od izvajalcev storitev zahtevala, da od zdravniško-dobaviteljske mafije zahteva znižanje cen zdravil, pripomočkov in storitev na nivo EU, sodeluje pri org. kriminalu in korupciji v zdravstvu. Ne pustite se lupiti!!!” Iz Vzajemne so se odzvali sledeče: “Tudi na to smo danes opozorili, da nam doslej politika ni pustila sodelovanja pri Splošnem dogovoru. Čas je, da se to spremeni.”
Tudi na to smo danes opozorili, da nam doslej politika ni pustila sodelovanja pri Splošnem dogovoru. Čas je, da se to spremeni.
— Vzajemna (@Varuhzdravja) July 19, 2019
Godčeva ob tem opozarja, da imamo monopolni sistem zdravstvenega zavarovanja in dokler ga ne bomo spremenili, se bo dogajalo višanje stroškov: “Vzajemna bi bila lahko vključena v sodelovanje, če ne bi bilo monopola Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Odprava tega monopola bi lahko poskrbela za znižanje cen. Zaradi zakonskih okvirjev se lahko izgovarjajo, da nič ne morejo.”
ZZZS izkorišča ZZVZZ v svoj prid in stroške prevaljuje na prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Tudi Remškar se strinja, da so zavarovalnice, ki nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje v primerjavi z ZZZS v slabšem položaju: “Imamo 23 člen ZZVZZ, ki določa kaj je 100% krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in kaj ne in tudi v kakšnem odstotku.” Standardi kodiranja so predpisani po njegovih besedah po avstralski osnovi, torej utež, s katero je določena cena, a to ni zagotovilo, da ta ustreza dejanskim stroškom: “Prva diagnoza pri kodiranju skupine primerljivih primerov je diagnoza zaradi katere je bolnik sprejet v bolnišnico. Če imam npr. raka in ob tem anemijo in sem sprejet v bolnišnico zaradi anemije je logično, da se zapiše prvo diagnoza anemija. Zaradi te prejmem transfuzijo. Ker prva diagnoza pri kodiranju ni rak, vzrok sprejema je res anemija, se del financiran iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovnja. Torej človek, ki ima raka in ob tem pogosto anemijo ter ni dopolnilno zavarovan bo moral plačati dodatno. To je nesmisel, vendar ta del pravil sprejema ZZZS.”
Zavarovalnice morajo pri tem poslovati v skladu z zakonodajo, glede na katero ZZZS postavlja pravila, kaj bodo plačali v okviru tega člena, imamo pa še dodatno zavarovanje, ki krije različen odstotek stroškov recimo za otroke, nosečnice in rakava obolenja vse, za popravilo zob pa manj. Ta pravila določa ZZZS. In tako prihaja do prenašanja stroškov iz ZZZS na dopolnilna zavarovanja. V Avstraliji tega ni, ker imajo prava dopolnilna zavarovanja, ki jih pri nas ni za hospitalne obravnave.
Skrajna Levica grozi z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
A namesto odprave monopola ZZZS gre skrajna Levica, ki ima v trenutni koaliciji nadkoalicijski položaj, v popolnoma drugo smer. Koordinator te stranke Luka Mesec je bil ob dogajanju namreč kritičen do razlogov Vzajemne za dvig, med katerimi navajajo tudi nenadzorovana rast stroškov v zdravstvu: “Nekontrolirani so predvsem njihovi lastni stroški. ZZZS, ki letno zbere skoraj tri milijarde evrov sredstev za zdravstvo, za lastno administracijo porabi do 1,2 do 1,6 odstotka tega denarja. Na drugi strani pa zasebne zavarovalnice, ki letno zberejo okoli 500 milijonov evrov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, od tega kar od 40 do 50 milijonov evrov porabijo zase, oziroma osem do deset odstotkov.” Mesec po poročanju STA to ocenjuje kot anomalijo, ki naj bi jo bilo treba odpraviti, zato v Levici v skladu z dogovorom z vlado pripravljajo zakon, ki bo ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Predstavili ga bodo v jeseni. Kot je dejal, je tokratna podražitev lahko zadnja, le vlada se mora jeseni držati dogovora in podpreti zakon.
Je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prava rešitev?
Tudi glede načrtov Levice smo za mnenje povprašali Godčevo, ki je poudarila, da je prav ta stranka zadolžena za projekt ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: “Ko govorijo o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je vprašanje ali pri tem sodelujejo z Ministrstvom za finance, takšen ukrep bi moral biti usklajen na ravni vlade. Tudi minister za zdravje še pred kratkim ni bil seznanjen s tem, da je za ta projekt zadolžena prav Levica.” Ta ukrep pa bi še okrepil monopol ZZZS: “V SDS vedno govorimo o preoblikovanju sistema zdravstvenega zavarovanja. Če bodo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, me zanima, kako bodo zagotovili 400 do 500 milijonov evrov letno.”
Rok Krajnc