Se čudite, da Slovenija še vedno ni iztrgana iz primeža elit, ki so se obdržale še iz komunističnega režima? V najnovejših dokumentih, ki so priplavali na površje, lahko vidimo, kako so člani SZDL leta 1975 načrtovali oblikovanje skupine za psihološko-propagandne aktivnosti, ki bi jo vodil Milan Kučan, ukvarjala pa bi se s širjenjem propagande in protipropagande. Identične udbovsko-komunistične metode se še sedaj uporabljajo z asistenco dominantnih medijev za onemogočanje opozicije in vztrajanje na oblasti skozi celotno tranzicijo.
V razgovoru, ki je potekal oktobra 1975, so se pri predsedniku Socialistične zveze delovnega ljudstva sestali Tomo Martelanc, Franc Šetinc, Janez Vipotnik in Janez Zemljarič. Pogovor je tekel o realizaciji sklepa predsedstva, ki je želelo pri predsedstvu SZDL ustanoviti “svet za psihološko-propagandno aktivnosti.”
“Ta svet, ta skupina bi imela nalogo, da zbira vse podatke s področja te dejavnosti in na osnovi teh podatkov sestavlja določene politične ocene, analize, daje sugestije za našo propagando oziroma protipropagandno dejavnost.” Kot lahko vidimo, se opis dela ne razlikuje kaj dosti od Kučanovega Foruma 21. A podobnosti s Kučanovim forumom se tu ne končajo.
Kučanovo imenovanje
Predsednik SZDL Mitja Ribičič je namreč poudaril politični značaj te skupine in potrebo po fleksibilnosti ter hitri reakciji. “Po njegovem mnenju,” piše v poročilu, “bi bil na čelu skupine tovariš Milan Kučan, medtem ko bi vsi ostali ustrezni forumi dali v to skupino po enega člana.” Ob tem je še poudaril, da morajo biti ti člani politično razgledani in zastopati svoje organizacije – vse z namenom hitrega odziva.
Z drugimi besedami, želeli so skupino, ki bo sposobna v kar se da najkrajšem času oblikovati sprejemljivo uradno zgodbo in potem skozi različne organizacije to zgodbo čim hitreje uspešno razširiti, preden bi javnost lahko začela postavljati vprašanja.
Stare sile ostajajo iste
Za člane te skupine so bili predlagani: Milan Kučan, Močilnik, Kraševec, Ertl in Marko Kozman. Sekretarsko mesto naj bi prevzel Tone Poljšak. “Dogovorjeno je bilo, da je potrebno takoj sestaviti načrt, platformo dela te skupine in ga dati na Predsedstvo v potrditev.”
Kar je najbolj žalostno in obenem zaskrbljujoče v tej celotni zgodbi, ni le dejstvo, da so v bivši državi poskušali usmerjati pozornost ljudi tja, kamor jim je v danem trenutku ustrezalo. Najbolj pretresljivo je, da ta ista imena to počnejo še dandanes v neodvisni in samostojni Sloveniji.
Ivan Šokić