Kar se je zgodilo v Venezueli, je “mati vseh ukradenih volitev”

Datum:

“V štirih desetletjih poročanja o Latinski Ameriki sem videl veliko volilnih goljufij. Toda to, kar se je zgodilo 28. julija v Venezueli, zagotovo deluje kot mati vseh ukradenih volitev,” so bile besede urednika in kolumnista medija Miami Herald ter voditelja Andresa Oppenheimerja. Komentiral je volitve v Venezueli, kjer so po razglasitvi rezultatov izbruhnili protesti.

Andres Oppenheimer je uvodoma pojasnil, da avtoritarni vladarji na večini prirejenih volitev v regiji navadno manipulirajo s štetjem glasov, da bi si zagotovili dodaten odstotek glasov ali dva, Nicolas Maduro pa je tokrat prekoračil mejo. Po štetju opozicije in rezultatih izhodnih anket naj bi si namreč izmislil kar 40 odstotkov svojih glasov.

Vsi opazovalci so bili šokirani, ko je državni volilni svet, ki je pod Madurovim nadzorom, objavil rezultate. Maduro je po njihovem poročanju zmagal z 51,2 odstotka glasov, medtem ko je kandidat združene opozicije Edmundo Gonzalez Urrutia prejel 44,2 odstotka glasov. Vodja opozicije Maria Corina Machado, ki je podprla Gonzaleza Urrutia, potem ko ji je Madurov režim prepovedal kandidaturo, je izjavila, da lahko s kopijami volilnih seštevkov dokaže, da je Gonzalez Urrutia dobil 70 odstotkov glasov, medtem ko je Maduro močno zaostajal s 30 odstotki. Machadova je zatrdila, da gre za največjo razliko v zgodovini Venezuele, po besedah Oppenheimerja pa to ni edini dokaz za domnevo, da se je zgodila goljufija.

Foto: EPA

Oppenheimer je opozoril na vse rezultate verodostojnih predvolilnih anket, ki so pokazale, da protikandidat Gonzalez Urrutia pred Madurom vodi za več kot 25 odstotnih točk, kar je velika prednost po vseh merilih. Ena od anket, in sicer anketa podjetja ORC, objavljena na AS/COA, je Gonzalezu kazala prepričljivo zmago.

Javnomnenjska anketa, izvedena 24. julija, kaže veliko razliko med kandidatoma. Goznales je vodil z veliko razliko. (Foto: AS/COA)

Izhodna anketa na dan volitev, ki jo je izvedlo podjetje Edison Research, je pokazala, da je Gonzalez Urrutia dobil 64 odstotkov glasov, Maduro pa le 31 odstotkov. Edisonova izhodna raziskava je vključevala 6846 volivcev na 100 voliščih po Venezueli. Volilni rezultati venezuelske vlade so “popolnoma v nasprotju s tem, kar je pokazala naša raziskava,” je v ponedeljek za kolumbijsko radijsko postajo FM povedal Edisonov izvršni podpredsednik Rob Farbman.

Odložitev objave rezultatov in zavrnitev volilne pravice 4,5 milijona Venezuelcem
Oppenheimer je kot tretji razlog za domnevo o goljufiji izpostavil, da je Madurov režim na volilno noč za šest ur odložil objavo volilnih rezultatov in opozicijskim voditeljem prepovedal dostop do seštevkov glasov v nacionalnem volilnem svetu. Med pisanjem tega članka Madurovi volilni organi še niso objavili podrobnih rezultatov volitev na ravni volišč, kot zahteva venezuelska zakonodaja. Dolgo pred dnevom volitev je Maduro zavrnil volilno pravico tudi približno 4,5 milijona Venezuelcem, ki živijo v tujini in so večinoma nasprotniki vlade ter predstavljajo več kot 20 odstotkov vseh volivcev v državi.

Poleg tega je Machadu, najbolj priljubljenemu vodji opozicije v državi, in številnim drugim vodilnim opozicijskim osebnostim prepovedal kandidirati, aretiral opozicijske aktiviste in cenzuriral medije. “To je bila največja volilna kraja v moderni zgodovini Latinske Amerike,” je Oppenheimer navedel besede nekdanjega bolivijskega predsednika Jorga Tuta Quiroga, ki ga je opozicija povabila k opazovanju volitev, a mu je Maduro prepovedal vstop v državo.

Dan po razglasitvi zmage predsednika Nicolása Madura so v venezuelski prestolnici izbruhnili protesti.
Dan po razglasitvi zmage predsednika Nicolása Madura so v venezuelski prestolnici izbruhnili protesti. (Foto: EPA)

Kljub temu Madurova volilna kraja morda ne bo pustila trdnega nadzora nad državo, meni kolumnist. “Zgodovina je polna primerov avtoritarnih vladarjev, ki so prirejali volitve, da bi se pozneje soočili z nasilnimi odzivi. Nekdanji avtoritarni populistični voditelj Bolivije Evo Morales je ponarejal volitve leta 2019 in bil zaradi kombinacije množičnih protestov in mednarodnih pritiskov kmalu prisiljen odstopiti,” je zapisal Oppenheimer, ki je izpostavil tudi primer v Ukrajini iz leta 2004.

Prepričan je, da se bodo dvomi o Madurovih volilnih rezultatih le stopnjevali in povečevali, saj rezultatov in preštetih glasov ne želi objaviti. “Če bi Maduro zmagal na volitvah, bi bilo v njegovem interesu, da svojemu ljudstvu in svetu pokaže podrobne podatke volitev. Vendar jih ne izda, kar je dodaten dokaz njegove ogromne goljufije,” je zaključil Oppenheimer.

A. H.

Sorodno

Zadnji prispevki