Zdravstvena reforma naj bi bila ena od prioritet vladne koalicije (Svoboda, SD, Levica) pod vodstvom Roberta Goloba. Vendar se v letu dni, odkar so prevzeli odgovornost za vodenje države, ni zgodilo nič.
Še več, minister za zdravje, ki je hkrati podpredsednik vlade in spada v kvoto Golobovega Gibanja Svoboda, je na novinarski konferenci 8. junija po seji vlade o nadaljnjem poteku reforme dejal, da je “reforma odvisna od predsednika vlade. Predsednik vlade je tisti, ki mora združiti vse akterje, ki mora od mene kot ministra za zdravje zahtevati izvršno funkcijo. Vsi koraki pa so in vedno bodo usklajeni”. Robert Golob se na izjavo podpredsednika vlade in ministra za zdravje pričakovano ni odzval. Področje zdravstva pa je le eno od področij, ki kaže popolno neučinkovitost zdajšnje vlade koalicije.
Popolna neučinkovitost Golobovih
Na popolno neučinkovitost vlade je ob koncu prejšnjega tedna v pogovorni oddaji z Borisom Tomašičem na Novi24TV opozoril tudi Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke, trikratni predsednik vlade in dvakratni predsedujoči Svetu EU. V komentarju na situacijo v Sloveniji je dejal, da ima zdajšnja vlada veliko prednost s tem, ko ima tako številčnost, vendar je v letu dni vladanja ni znala izkoristiti. To je bilo leto izgubljenih priložnosti na vseh področjih. Imeti tako udoben položaj za vladanje (ob koaliciji še podporo osemčlanske opozicijske stranke NSi) namreč pomeni, da bi lahko v enem letu “naredili ogromno”. Namesto tega pa so se Golobovi zapodili v odpravljanje vsega, kar je bilo narejenega v prejšnjem (Janševem) mandatu. Janša je tudi opozoril, da “vlada v tem letu ni obiskala niti ene slovenske regije”, njegova vlada v prejšnjem mandatu pa je v dveh letih kljub pandemiji vse slovenske regije obiskala vsaj dvakrat. Obiski regij so izredno pomembni, saj se s tem premaknejo številni projekti ali, kot je dejal Janša: “Čudežno se rešijo stvari, ki se prej leta niso, prav tako pa dobiš realno sliko, kje država je. Zato ni čudno, da vlada tava, da se dajejo obljube in postavljajo časovnice, ki se potem zamikajo ali pa se skušajo za nazaj spreminjati besede.” Pri tem je Janša omenil tudi področje zdravstva, kjer so Golobovi obljubljali skrajšanje čakalnih vrst za polovico, a se povečajo, potem pa rečejo, kaj bi šele bilo, če ne bi nič naredili.
Kaj so naredili?
V zadnjem letu ne le da Slovenija ni napredovala, vlada je celo črtala nekatere rešitve, za katere zdaj prihajajo računi. Tako je zamaknila zakon o dolgotrajni oskrbi, na kar je opozoril tudi Janša in dodal, da se “zdaj čudijo, da ni denarja za domove za ostarele”. Ukinili so tudi urad za demografijo. Koalicija in njeni najbolj vneti zagovorniki se sicer izgovarjajo, da opozicija vladi meče polena pod noge in da je za vse kriva prejšnja vlada. Vendar pa Janša opozarja, da so v Slovenski demokratski stranki vladi samo pomagali, saj so pripravili številne predloge zakonov, a so jih Golobovi vse po vrsti zavračali in to še vedno počnejo.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Vladajoča koalicija je tudi povzela idejo ortodoksne levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Napoved se sliši lepo, vendar je v ozadju nekaj drugega, česar pa Golobova vlada doslej ni povedala. Ne samo da so dopolnilno zdravstveno zavarovanje spremenili v obveznega, vsi bomo plačevali več. Bistvo teh kvazisprememb je konec maja na eni od komercialnih televizij povzel poslanec SDS Zvone Černač. Če ne bo sprememb, bodo ljudje za zdravstveno zavarovanje plačevali več in ne manj, je poudaril. Skrb zbujajoče pa je, da je poleg Černača v oddaji 24 ur sedel tudi minister Danijel Bešič Loredan, ki je Černačevim trditvam le prikimaval.
Ob tem spomnimo, da je že januarja letos Robert Golob po koalicijskem vrhu dejal, da so razpravljali o vsem mogočem v zvezi z zdravstveno reformo, tudi o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar imajo zapisano v koalicijski pogodbi, vendar so ugotovili, da to ni največji problem na področju zdravstva v tem trenutku. Bistveno večja težava naj bi bila zdravstvena zavarovalnica, to je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Slednji je dejansko problem, saj zavod še vedno deluje kot v nekdanjem socialističnem sistemu in je velik požiralnik davkoplačevalskega denarja brez ustreznega nadzora. Čeprav je Golob razkril, da se zavedajo tega problema, niso naredili nič. Namesto tega smo dobili, kot je dejala poslanka SDS Jelka Godec, “dejanje iz obupa“, ki so ga piarovsko zapakirali v celofan. V dejanju iz obupa, ker ni nobene reforme, so na vladi samo potegnili iz predala zakonski osnutek, ki ga je državni zbor obravnaval že v letih 2019 in 2020, to je v času vlade Marjana Šarca. Zakonu so takrat nasprotovali v SDS in tudi v Levici, zdaj pa se slednjim zdi dober. Jelka Godec pa že ves čas opozarja: “Ne ukinjate, ampak preoblikujete to prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obvezen pavšal. Mogoče ne bo položnic, ampak bodo denar trgali kar od neto plače in ljudje niti ne bodo videli, plačevali pa bodo.”
Golobovi še danes zavajajo, da so sprejeli ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Veljati naj bi začela jeseni, ena njihovih zadnjih potez pa je, da so uveljavitev premaknili v leto 2024.
Strateški svet in vpliv ulice
Na odločanje o zdravstvu ima velik vpliv tudi Glas ljudstva. Predsednik Strateškega sveta za zdravje zdravnik Erik Brecelj pa je razkril, da so jim v Glasu ljudstva, katerega frontman je “zdravstveni vseved” Jaša Jenull, prepovedali odpiranje določenih tem. Ker jim je Brecelj pokazal, da se z njimi ne strinja, so zagnali vik in krik. Brecelj pa je v pogovoru za Delo dejal, da “gredo stvari prepočasi”. Strateški svet, ki ga vodi, je dal več kot 10 predlogov za urejanje primarnega zdravstva, za ustanovitev inštituta za kakovost, proti absentizmu, za zaposlovanje tujcev in druge. “Vsi predlogi, ki ne zadevajo ministrstva za zdravje, gredo hitro v življenje. Kar bi moralo narediti ministrstvo za zdravje, pa se nikamor ne premakne,” je dejal Brecelj. Medtem ko se ob prenosu premij na ZZZS v javnosti opozarja, da s tem ukinjajo svobodno zasebno pobudo in tržno konkurenco ter dejavnost zavarovalnic prenašajo v roke uradnikov monopolnega ZZZS. Jasno pa je tudi, da bo treba poiskati manjkajoči denar, po ocenah ministra okrog 150 do 200 milijonov evrov letno. Če nekateri ugibajo, da bo v luči tega prišlo do prevetritve nabora zdravstvenih pravic, pa Golob vztraja, kako naj bi bilo vse krito. “Ko smo bili še strateški svet pri ministru za zdravje, smo rekli, da bodo z reformo vse pravice krite iz javnih sredstev, iz ZZZS in iz proračuna torej. Minister za zdravje nas ni upošteval,” je glede prenosa dopolnilnega zavarovanja dejal Brecelj.
Kljub razočaranju nad sodelovanjem med strateškim svetom in zdravstvenim ministrstvom so se v svetu po besedah Breclja odločili, da bodo delovali še naprej. Napetosti pa naraščajo ne samo v odnosu z ministrstvom, pač pa tudi z nevladniki, ki so Golobovo vlado ustoličili. Golob molči, rešitelja zdravstvene reforme ni našel, do specialista ni mogoče priti v 30 dneh, kot so obljubljali. Kaj pa čakalne vrste?
Čakalne vrste se daljšajo
Obljubljali so krajšanje čakalnih vrst. Zadnji podatki pa kažejo, da se je v dobrega pol leta po izvajanju stresnega testa o zdravstvu, kar so izvajali na ministrstvu, število čakajočih nad dopustno čakalno dobo še povečalo. Jelka Godec, dobra poznavalka razmer v zdravstvu, je prejšnji teden na Televiziji Slovenija opozorila, da se čakalne vrste daljšajo, minister za zdravstvo pa ni naredil zdravstvene reforme tam, kjer bi bilo treba. “Osredotočil se je raje na svobodno gospodarsko pobudo zavarovalnic. Čakalne dobe bodo zaradi potez vlade eksplodirale konec leta.”
V SDS so zelo kritični tudi do tega, da smo od koalicijskih obljub o tem, kako bodo v letu dni skrajšali čakalne dobe, danes prišli do tega, da odgovorni kot uspeh predstavljajo dejstvo, da se čakalne dobe niso izjemno podaljšale. Spomnili so tudi na to, da je julija lani minister Bešič Loredan izrazil pričakovanje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico. Danes je drugače. Tako nas Bešič Loredan kot posredno tudi Golob in vlada prepričujejo, da bi lahko bilo še slabše, da bi se čakalne dobe, če ne bi bilo njih, lahko še podaljšale. Dejstvo pa je, da bi bilo veliko bolje, če ne bi nič delali, kot je to v pogovoru za Novo24TV dejal Janez Janša. Golobovi so (domnevno) za skrajšanje čakalnih vrst “vrgli” 111 milijonov evrov, čakalne dobe pa so se povečale.
Za konec: Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, od predsednika vlade med drugim terja odgovore na vprašanja, od koga je odvisna zdravstvena reforma, kaj je doslej naredil za to in kaj je doslej terjal od ministra za zdravje. Golob molči (in se raje zabava). V letu dni je njegova edina reforma spremenjena frizura in druga ženska. Banalno, vendar resnično.
Vida Kocjan