Zagovorniki zakona o dodatku k pokojninam umetnikom, ki ga bodo volivci preizkušali na referendumu (vsaj tisti, ki referenduma ne bojkotirajo), pravijo, da laična javnost ne bi smela odločati o tem, kdo si in kdo si ne zasluži pokojnine. O tem naj odločajo strokovnjaki. Kdo pa so ti strokovnjaki?
Po novem bo za prejem izredne pokojnine, ki bi lahko znašala celo tri tisoč evrov, dovolj, če je prejemnik dobil Prešernovo nagrado ali nagrado Prešernovega sklada. Torej upravni odbor Prešernovega sklada. Kdo pa od nedavnega vodi upravni odbor? Od konca septembra je nova predsednica odbora Zdenka Badovinac – za štiriletni mandat jo je imenovala Golobova vlada.
Kdo je Zdenka Badovinac?
Zdenka Badovinac je bila praktično “večna” direktorica Moderne galerija v Ljubljani, ki je galerijo vodila praktično od osamosvojitve naprej in jo spremenila v razvrat skrajno levega aktivizma, kot ga poznamo danes. Ko jo je prejšnja vlada končno zamenjala, se je aktivirala skoraj celotna slovenska leva medijska in ulična scena ter s hudimi pritiski protestirala proti temu, da ji mandata niso podaljšali, ker so jo borci za solidarno rdečo prihodnost videli že za privzeto kot v vsaki vladi do takrat. Moderno galerijo je posiljevala s socialističnimi motivi, med drugim je MG gostila razne razstave jugoslovanske nostalgije.
Opazili so jo tudi na petkovih politkolesarskih protestih skrajnih levičarjev v obdobju 2020–2022.
Gre tudi za kolegico pokojnega domnevnega spolnega plenilca Romana Uranjeka, znanega iz afere, ko naj bi mladoletna dekleta privezovali na radiator in trpinčili – Uranjek je tik pred razkritjem grozodejstev naredil samomor.
Kratkotrajna kariera na Hrvaškem
Po karieri v Sloveniji se je preselila na Hrvaško. Nekaj časa je tam tudi službovala, a se je morala vrniti zaradi neustrezne porabe javnega denarja. Marca lani je namreč prevzela mesto direktorice zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti (MSU) – zase je pravila, da ne bi odšla v tujino, če ne bi bila v to prisiljena v času prejšnje vlade, ko je bilo konec njenega večnega direktorovanja. A ko še ni dodobra nastopila svoje nove funkcije v Zagrebu, je v hrvaških medijih že odjeknila novica o tem, da je prišlo do velikega upora, kmalu zatem pa se je sama odločila za odstop.
Iz zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti so sporočili, da se je Zdenka Badovinac za odhod odločila iz osebnih in družinskih razlogov, zaradi česar jo bo s prvim oktobrom kot v. d. direktorica nasledila Vesna Meštrić. Ob lanskoletnem nastopu mandata je sicer po poročanju STA napovedala, da bo delo direktorice opravljala en mandat. “Pričakovano. Sicer bi jo odnesli. Hrvaški mediji so jo namreč že pred časom dodobra sesuli,” je sicer v zvezi z njenim odstopom izpostavil dolgoletni novinar Bojan Požar.
Kot je takrat poročal Jutarnji list, so se pričele vrstiti pritožbe, da jim ne pusti razstavljati, izražali pa so tudi nestrinjanje o porabi sredstev muzeja. Konkretno je Zdenka Badovinac zavrnila slikarski razstavi Tomislava Buntaka in Lovra Artukovića. Uslužbencem v muzeju, ki so želeli ostati anonimni, se še posebej ni zdelo prav, da je za razstavo Ivekovićeve, ki jo je kurirala Badovinčeva, odmerila največ denarja.
Na podelitvi Prešernovih nagrad jasno pokazala, kako bo upravni odbor deloval od sedaj
Na letošnji proslavi ob podelitvi Prešernovih nagrad je bila Badovinčeva slavnostna govorka, kjer je jasno začrtala, v kakšni smeri bo v bodoče deloval upravni odbor Prešernovega sklada. Bolj kot politična stranka kot pa neodvisno strokovno telo. V govoru se je namreč dotaknila tem, ki spadajo v milje kulturnega marksizma (begunci, podnebna kriza, strašenje pred napredkom in neprestano rastjo, koketiranje z odrastjo itd.).
Predvidljivi prejemniki
Pod črto bo torej leva aktivistka – pri kateri je zelo težko ugotoviti, ali je strokovnjakinja na področju umetnosti ali pa poklicna političarka iz ideološkega miljeja stranke Levica – odločala, kateri umetnik si zasluži tri tisočake vašega denarja. Saj veste, kakšni bodo nagrajeni, ne? Borci proti kapitalizmu, častilci rdeče zvezde, razrednobojni aktivisti si lahko obetajo bogato gostijo. Običajni umetniki, ki jih zanima še kaj drugega kot to, kako iz davkoplačevalskih žepov izbezati še več evrov, pa bodo prepuščeni trgu.
I. K.