Dvajset let potem, ko so ZDA prelile kri in denar za osvoboditev Iraka izpod vladavine Sadama Huseina, skuša Kitajska uvesti popoln nadzor nad iraškimi naftnimi polji.
Kritiki Zahodu pogosto očitajo, da je s posredovanjem v Iraku dejansko bojeval “vojno za nafto”, vendar pa prav velika avtoritarna grožnja svetu 21. stoletja – komunistična Kitajska, prevzema nadzor nad iraškimi energetskimi viri oziroma je tik pred tem, da jih dokončno prevzame, poroča Breitbart.
Iraško ministrstvo za nafto je zavrnilo že tri poskuse kitajskih podjetij, da bi pridobili nadzor nad naftnimi viri v državi. Če bi Kitajski uspelo, bi to lahko sprožilo “eksodus mednarodnih naftnih velikanov”, ki bi pustil Irak odprt za obsežnejši prevzem Pekinga. Če bi kitajski podvig uspel, bi Kitajska nadzirala skoraj polovico iraške proizvodnje surove nafte.
Iraški uradniki so med drugim preprečili prodajo deležev ameriškega podjetja Exxon Mobil (XOM.N) in ruskega Lukoil (LKOH.MM) na večjih naftnih poljih kitajskim državnim podjetjem. Prodaja deležev kitajskemu državnemu podjetju je bila tudi ena od možnosti, o kateri je razmišljala britanska družba BP (BP.L), vendar so jo uradniki uspeli prepričati, da zaenkrat ostane v Iraku. Kitajska je sicer v Iraku največji vlagatelj.
Kitajska finančna pomoč je potrebna za obnovo, vendar pa prinaša strah pred prevlado ene tuje države
Lani je ta bližnjevzhodna država prejela največje koristi v okviru pobude en pas, ena cesta, saj je prejel kar 10,5 milijarde dolarjev za financiranje infrastrukturnih projektov vključno z elektrarno in letališčem. Iraški uradniki si sicer želijo tesnejših vezi s Kitajsko, da bi uravnotežili vpliv Irana v regiji. Prav zato cenijo kitajsko finančno pomoč za obnovo države, ki je bila uničena v vojni, vendar pa se bojijo izgube drugih tujih naložb in popolne podreditve Kitajski.
Domen Mezeg