Norveška vlada je v zadnjem letnem poročilu o varnostnih izzivih opozorila na varnostno grožnjo v obliki kitajskih obveščevalnih mrež v Evropi. Nedavno je na grožnjo kitajskih vohunov opozorila tudi Nemčija, ki je opazila, da žrtve niso le podjetja, ampak, da so med opažanjem ugotovili, da celo manjšine in kitajski disidenti vedno bolj skušajo vplivati na notranjo politiko.
Varnostna grožnja v obliki kitajskih obveščevalnih mrežah v Evropi ni novost. Opažanja Norveške in Nemčije so bila pričakovana sploh po sprejetem statutu kitajske tajne službe, ki je vsakega kitajskega državljana pooblastil, da lahko neomejeno vohuni.
“Njihove dejavnosti vključujejo politično obveščanje in industrijsko vohunjenje, kibernetski prostor pa je glavni prehod,” je opozoril dokument, ki ga je objavila norveška obveščevalna agencija, poroča Newsweek. Poročilo je sledilo informaciji Nizozemske, ki je priznala, da so se kitajski hekerji lani infiltrirali v njihovo vojaško računalniško omrežje s programsko opremo, a norveško poročilo ugotavlja, da kitajske obveščevalne službe delujejo po vsej Evropi.
Norveška opozarja, da je varnost Zahoda danes bolj ogrožena kot lani, pri čemer izpostavlja, da si Kitajska tako kot Rusija in Iran delijo revizionistično agendo za spodkopavanje vpliva Zahoda in vzpostavitev mednarodnega reda, v katerem liberalne vrednote, kot sta demokracija in svoboda govora, niso prioritete. Kar še zbuja zaskrbljenost Norveške, pa je tudi odvisnost držav od Kitajske, ki s svojim vplivom lahko izvaja pritisk nad številnimi državami, hkrati pa svojim zaveznikom pomaga pri dobavi orožja, tako Rusiji pri vojni v Ukrajini in Iranu s Hamasom.
Na varnostno grožnjo pa je opozorila tudi Nemčija, ki je opazila, da žrtve kitajskih obveščevalcev niso le podjetja, ampak, da gre zadeva mnogo globlje. Svojih nalog ne opravljajo sami, kitajsko vohunsko mrežo dopolnjuje na tisoče kitajskih izseljencev, gostujočih raziskovalcev, študentov in poslovnežev, ki pošiljajo informacije nazaj v domovino.
Vlada je državljane pooblastila, da lahko vohunijo
Leta 2017 je Kitajska uvedla statut tajne službe, ki je zahteval, da “mora vsaka organizacija ali državljan podpirati, pomagati in sodelovati pri delu državne obveščevalne službe v skladu z zakonom.” Z drugimi besedami, kitajski vladi je dal pooblastilo, da pooblasti katerega koli kitajskega državljana ali podjetje, da pomaga obveščevalnim agencijam. V bistvu gre za neomejeno dovoljenje za vohunjenje, je poročal nemški Der Spiegle.
Vedno bolj poskušajo vplivati na nemško politiko, medtem ko pozorno spremljajo manjšine in disidente. Diplomati in agenti na kitajskih veleposlaništvih in konzulatih naj bi vzpostavljali široke mreže stikov, da bi si zagotovili storitve aktivnih in nekdanjih nemških politikov.
Njihovi napadi vedno bolj prefinjeni
Nemčija je izrazila zaskrbljenost tudi nad kitajskimi študenti, saj je bilo v okviru kitajskega štipendijskega sveta (CSC) v Nemčijo poslanih približno 5000 dodiplomskih in podiplomskih kitajskih študentov. Kot del pogojev pa so morali udeleženci “pisno izjaviti svojo zvestobo Kitajski in komunistični partiji, ostati v rednem stiku z veleposlaništvom in upoštevati vsa navodila, ki jih prejmejo”.
Nemške varnostne agencije, ki kitajske kibernetske hekerje uvrščajo na enak nivo kot ruske, pravijo, da Kitajci uporabljajo manj grobe sile, da ne bi pritegnili neupravičene pozornosti. Kitajski kibernetski vohuni bi namesto nenavadnih potez prikrito vstopili v sisteme in tam ostali več let ter zbirali občutljive podatke. Kot poroča Speigel, so bila številna podjetja, ki kotirajo na nemškem delniškem indeksu modrih čipov DAX, tarča kitajskih kibernetskih napadov, kot sta BASF in Daimler.
A. H.