Na Trgu Republike se se zbrali slovenski kmetje, ki zahtevajo, da se država čim prej odzove na padajoče cene živil. Kakšnih 300 zbranih protestnikov so nagovorili predstavniki organizacij, ki so podprle protest. Za krizo krivijo ruski embargo in globalizacijo.
Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Branko Ravnik je v svojem nagovoru ponovil sedem zahtev, ki jih imajo kmetje do države, potrošnikov in institucij. Želijo pošteno razmerje cen v verigi preskrbe s hrano in pošteno plačilo za opravljeno delo, zahtevajo sledljivost in možnost, da lahko potrošnik brez dvoma izbere hrano slovenskega porekla, želijo pa tudi ustavitev uvoza pridelkov po dumpinških cenah in previdnost pri liberalizaciji.
In katere ukrepe bo država najlažje izvedla? “Najbolj si želimo, da bi se uredila poštena cenovna razmerja v verigi preskrbe s hrano. Pričakujemo dogovor, ki bi ga podpisali deležniki v agroživilski verigi, v okviru katerega bi se dogovorili, kako se bomo ob vsaki tovrstni krizi, kot je ta trenutek v mlečnem sektorju, dogovarjali, kakšne ukrepe sprejeti, da bi bila cenovna razmerja pravičnejša. Glede na to, da slovenski potrošniki vse bolj posegajo po slovenskih živilih, pričakujemo tudi, da bo zagotovljena sledljivost in onemogočeno kakršnokoli potvarjanje porekla. To je možno doseči relativno hitro,” je odgovoril Branko Ravnik.
“Ministrstvo, prevzemi odgovornost.”
Kmetje so na nevzdržne razmere opozarjali tudi s transparenti. Nekaj jih je prst uperilo tudi v ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana. Prinesli so njegovo slike, kritiko pa so izrazili s transparentoma “Odstopi, če ne moreš nič” in “Minister, prevzemi odgovornost”.
Na vprašanje, kako ocenjuje delo ministrstva za kmetijstvo, je Ravnik odgovoril:“Ta trenutek je v javni obravnavi predlog predpisa, ki ureja to področje, vendar smo še na začetku. Pričakujemo državna in evropska sredstva.”
Vsi sektorji so v krizi, cene nenehno nihajo
Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je poudaril, da se težave pojavljajo v vseh kmetijskih panogah, česar v preteklosti niso poznali. Če je bil kakšen sektor kdaj v krizi, je drugi deloval malo bolje in so se razmere izravnale, kar pa zdaj po njegovem ni možno. Opozoril je tudi na nenehno nihanje odkupnih cen in naravne nesreče, ki kmete po njegovem rinejo v prepad.
Ravnik ocenjuje, da so glavni razlogi za padajoče cene živil liberalizacija svetovnih kmetijskih trgov, ruski embargo, ki je zaustavil tok živilskih proizvodov, manjše povpraševanje po nekaterih proizvodih na svetovnem trgu in marsikje tudi padajoča kupna moč kupcev.
“Dolžni smo opozoriti slovensko javnost in oblast, da tako ne gre več naprej. Razumeti morajo, da je potrebno nekaj storiti. S tem shodom želimo na miren način opozoriti, da naj kupujejo domačo hrano,” je zbrane nagovoril Cvetko Zupančič. “Kaj smo pripravljeni storiti za to, da se slovensko kmetijstvo ohrani, da bo kmet dobil pošteno plačilo za pošteno delo?,” se še sprašuje.
Kako bi se vi počutili, če bi vam plača padla za 20 odstotkov?
Kmet Tone Uršič z Iga se zaveda, da zaradi shoda večjih sprememb najbrž ne bo. “Zahtevamo pa, da se popravijo cenovna razmerja. Poglejte primer mleka, v trgovini je trikrat dražje. Kje se izgubi ta razlika? Vem, da delavci od tega nimajo nič. To se pravi, da dobijo delničarji in skriti lastniki to veliko maržo,” je komentiral.
3000 kmetov na shodih po vsej Sloveniji
Po poročanju STA se je v Ljubljani po končnih podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) zbralo okoli 300 ljudi, prav toliko tudi v Kranju, Murski Soboti, Mariboru in Novi Gorici. V Novem mestu jih je bilo nekoliko več, okoli 350, v Celju in na Ptuju okoli 500, skupaj pa tako skoraj 3000.
Posnetek shoda si lahko ogledate na TOPTV SLOVENIJA.
Shode so skupaj s KGZS organizirali še Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije in Zveza lastnikov gozdov Slovenije.
Ž. K., V. V.