Nedelja, 30. novembra 1947, je bila za Jude dan velikega veselja, za Arabce dan gneva in žalosti. Prejšnji večer je namreč Organizacija združenih narodov v New Yorku odločila, naj se Palestina po izteku britanskega mandata razdeli med Arabce in Jude, s čimer naj bi Judje končno dobili svojo lastno državo. Pol leta kasneje, 14. maja 1948, ob koncu britanske uprave, se je rodil Izrael in še isto uro se je začel vojaški napad Arabcev na novoustanovljeno državo.
V Sveti deželi se je začel spopad, katerega konca še zdaj ni videti. Pri tem je treba poudariti, da so Judje (Hebrejci) prej živeli v Sveti deželi kot Arabci (Palestinci), imeli pa so to smolo, da ko so se v 1. in 2. stoletju po Kristusu v treh uporih vojaško uprli Rimljanom, so jih ti za kazen razselili po celotnem Rimskem cesarstvu. Šele po koncu 1. svetovne vojne in na podlagi t. i Balfourjeve deklaracije (v njej je bila leta 1917 izražena podpora ustanovitvi domovine judovskega naroda v Palestini) so se začeli vračati v Palestino. Takrat je Velika Britanija, po porazu Otomanskega cesarstva, dobila mandat Društva narodov nad ozemljem Palestine in Transjordanije (danes Jordanija). Deklaracija je okrepila tudi sionistično gibanje med Judi po vsem svetu in mnogo se jih je začelo vračati v domovino svojih prednikov. To je povzročilo odpor med Arabci v Palestini, kar je pomenilo začetek judovsko-arabskih konfliktov, ki so enega prvih vrhuncev dosegli v brutalni vojni leta 1948. V njej so bili Arabci kljub številčni premoči poraženi.
Od takrat Arabci (Palestinci) oziroma njihove ekstremistične islamske ali sekularne organizacije (združenja, gibanja) vedno znova skušajo uničiti izraelsko državo. Izbrisati jo z obličja zemlje, a jim to niti približno ne uspeva. Je pa teroristični organizaciji Hamas (po slovensko Islamsko gibanje odpora) uspelo presenetiti Izraelce v soboto, 7. oktobra, zjutraj. Pripadniki Hamasovih terorističnih enot so presenetili izraelske obmejne stražarje in vdrli čez mejo iz Gaze v izraelske kibuce in pobijali, klali ter ugrabljali nedolžne izraelske civiliste. Med drugimi so umorili več kot 260 udeležencev mirovnega glasbenega festivala Supernova Sukkot Gathering, ki se je odvijal blizu kibuca Rejm blizu Gaze. Skupaj so v enem dnevu pobili okoli 1300 izraelskih vojakov, civilistov in tujcev.
Zgodbe, ki so v naslednjih dneh prišle v medije, so res pretresljive. Eno takih je predstavila ugledna britanska novinarka Allison Pearson v Telegraphu. »V soboto, 7. oktobra, sta Itay in Hadar Berdichevsky ugotovila, da so ‘oni’ prišli ponju. Oboroženi napadalci so razbijali vrata njihove hiše v kibucu nedaleč od meje z Gazo. Par, oba stara 30 let, je svoja 10-mesečna dvojčka spravil na varno. V paniki in strahu sta v nekaj sekundah zaklenila svoj ‘zaklad na varno’. Itayo in Hadarja so umorili razbojniki Hamasa. Dvanajst ur kasneje so izraelski vojaki (IDF) našli dojenčka v njunem skrivališču. Bila sta še živa, a bila sta siroti; mati in oče, ki sta preživela svoje zadnje minute na zemlji in ju varovala, sta bila mrtva.« Seveda je to le ena od posledic Hamasovega pošastnega napada na Izrael. Islamski teroristi so namreč prav poblaznelo pobijali vsepovprek.
A kot je ugotovila Pearsonova v prej citiranem članku »The horror in Israel has put the failure of Western multiculturalism on shocking display« (Groza v Izraelu je šokantno pokazala neuspeh zahodnega multikulturalizma), so z nespodobno naglico, še preden je bilo na stotine žrtev položenih k večnemu počitku, novinarji različnih medijev po svetu (podobno je pri nas), začeli iskati mnenja skrajnežev, ki so zatrjevali, da so množični umori, posilstva in ugrabitev otrok nekako upravičeni, ker so »Palestinci zatirani«. Neki predstavnik Hamasa je celo v eter brezsramno lagal, da niso ubili nobenega civilista.
Za zgoraj omenjeno britansko novinarko pa je bilo ob tem nadvse šokantno, ko so v številnih zahodnoevropskih mestih podporniki Hamasa iz vrst muslimanskih priseljencev (in tudi njihovi levičarski podporniki) na množičnih zborovanjih pozdravljali Hamasovo masakriranje nedolžnega izraelskega prebivalstva. V avstralskem Sydneyju so pred tamkajšnjo znamenito opero celo vzklikali: »Zaplinite Jude!« Skratka, pokazalo se je, da Evropa, s tem ko dopušča nastajanje vzporednih družb, v svojem okolju, v svojih mestih sama sebi koplje grob. Dopušča nastanek pete kolone. V svojo sredo namreč nespametno in samomorilsko sprejema horde iz tretjega sveta, ki podpirajo krvoločne množične morilce …
Dr. Metod Berlec