Slovensko sodstvo je znova dokazalo, da pravica ne velja za vse enako, sploh pa ne za tiste, ki so “njihovi”. Kranjsko okrožno sodišče je Janezu Janši v tožbi zoper sodnike v zadevi Patria namreč naložilo plačilo več kot 22.000 evrov stroškov, ki pa so po mnenju Janše “odškodnine za tiste, ki so krivo tožili in sodili” zapakirane v “sodne stroške”. Ne le da, da krivci za politično eksekucijo ne bodo nosili odgovornosti, za to bodo celo nagrajeni.
“Namen sodbe je prestrašiti ljudi, da si ne bi kdorkoli drznil upreti krivosodju. Preostali del bremena pa nameravajo namesto tistih, ki so se krivo tožili in sodili, naprtiti vsem slovenskim davkoplačevalcem,” je med drugim zapisal Janez Janša na Twitterju, potem ko je od Kranjskega okrožnega sodišča dobil sklep za plačilo 22.500 evrov sodnih stroškov, ki so praktično zapakirane odškodnine za vse odgovorne, ki so mu v zadevi Patria po krivem sodili. Odgovorna za to je sodnica Tanja Bizjak, ki je Janševo odškodninsko tožbo januarja letos zavrnila brez izvajanja enega samega dokaza.
“Ogledalo pravice v Sloveniji: Sodnica kranjskega okrožnega sodišča Tanja Bizjak je obrnila zakon na glavo. V odškodninski tožbi zaradi krive obtožbe in obsodbe v zadevi #Patria je “odškodnine” namesto prizadetim dosodila tistim, ki so jih krivo tožili in sodili: Masleša, Klajnšek, Žalik, Štrukelj, Hrastar. Odškodnine so zapakirane v priznanem “stroškem postopku” v višini 22.500 €!!!!!!! Postopka praktično ni bilo. Razpisana je bila le ena dveurna obravnava, kjer ni bilo dovoljeno predstaviti nobenih dokazov krivega sojenja. Namen sodbe je prestrašiti ljudi, da si ne bi kdorkoli drznil upreti krivosodju. Preostali del bremena pa nameravajo namesto tistih, ki so se krivo tožili in sodili, naprtiti vsem slovenskim davkoplačevalcem,” je zapisal Janša na Twitterju po prejetem sklepu o naložitvi plačilu sodnih stroškov.
Ogledalo pravice v Sloveniji:
Sodnica kranjskega okrožnega sodišča Tanja Bizjak je obrnila zakon na glavo. V odškodninski tožbi zaradi krive obtožbe in obsodbe v zadevi #Patria je “odškodnine” namesto prizadetim dosodila tistim, ki so krivo tožili in sodili: Masleša, Klajnšek,… pic.twitter.com/BbAZ3bgvfU— Janez Janša (@JJansaSDS) April 25, 2023
Sodstvo ščiti sodstvo
Spomnimo, da je v Janševi odškodninski tožbi šlo za ključne ljudi v zadevi Patria, ki so proces vodili na podlagi neugotovljenega kraja, časa in komunikacijskega načina storitve kaznivega dejanja, njihovo pravno presojo pa je nato razveljavilo ustavno sodišče. Janša je moral po krivici v zapor, zato je od odgovornih zahteval odškodnino – Bizjakova pa je brez izvajanja enega samega dokaza odškodninsko tožbo zavrnila. Janša je že takrat opozoril, da gre za politični obračun in da so se odgovorni že takrat zavedali, da ne bodo nosili nobene odgovornosti. Ob tem ne gre spregledati enega od glavnih akterjev v zgodbi Dejana Židana predsednika Državnega zbora RS, ki je v preteklosti ob zaprisegah sodnice že nagovoril s posrednim sporočilom “kakšna igra se bo igrala”. Mnogi so takratni nagovor označili za neprimeren, saj je sodstvo eksaktna stroka, kjer ni prostora za “kreativnost”. V kolikor je Bizjakovo nagovoril (tokrat bolj diskretno), je za zagotovo sporočilo vzela dobesedno.
Skupno rajanje s totalitarnimi simboli
Da ima stranka SD velik voliv na delovanje sodstva spominja dogodek iz preteklosti in sicer na tradicionalno srečanje Socialnih demokratov na Sv. Urbanu nad Mariborom, ki sta se ga udeležila kar dva sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru, Matjaža Štoka in Slavka Gazvodo. Štok je bil odet v strankarske barve, na glavi pa je nosil čepico v stilu Che Guevare. Sodnik Gazvoda je za razliko od kolega oblekel majico črne barve z motivom rdeče zvezde. Seveda je naravnost neverjetno, da se sodnik v državi, ki naj bi veljala za demokratično, odene v simbol totalitarizma. Ob vsem tem se je seveda pri marsikomu upravičeno porajal dvom v neodvisnost njunega sojenja in v veljavnost 14. člena ustave, ki določa enakost pred zakonom ne glede na spol, izobrazbo, družbeni položaj, politično prepričanje, narodnost, raso, jezik, vero, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino.
Da je bilo še bolj očitno, da gre za primer, ko “sodstvo ščiti sodstvo”, je Bizjakova takrat odškodninsko tožbo zoper Maslešo in ostale akterje krivosodja v zadevi Patria zavrnila brez izvajanja enega samega dokaza, čeprav je Janšev odvetnik Franci Matoz presodil, da so v postopku ponudili dovolj dokazov za to, da so toženi posamezniki ravnali samovoljno z namenom povzročitve škode in s tem izpolnili vse elemente odškodninske odgovornosti. Sodnica je torej na obravnavi 8. januarja zavrnila dokazne predloge po zaslišanju nekaterih prič, med drugim nekdanjih ustavnih sodnikov Miroslava Mozetiča in Mitje Deisingerja. Matoz pa je takrat poudaril, da gre zaradi neizvedbe predlaganih dokazov za absolutno kršitev pravilnosti postopka.
Patria ni bil sodni proces, bil je politični proces. Bila je tempirana in umetno ustvarjena afera, lansirana tik pred volitvami z namenom uničenja opozicijskega voditelja, ki je predstavljal in še vedno predstavlja grožnjo tranzicijski levici. Tudi v formalnem smislu ni šlo za pravni proces, saj je v preteklosti celo ustavno sodišče zapisalo, da se je sodilo za nekaj, kar ni kaznivo dejanje, odločitev o tem pa so sprejeli soglasno z namenom, da bi se preprečil postopek na evropskem sodišču, kjer bi to padlo z velikanskim pompom.
Ana Horvat