Cilj predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bilo izboljšanje položaja socialno najbolj ogroženih upokojencev z rešitvami, za katere se je, vsaj glede na izjave parlamentarnih strank in koalicije, pričakovalo zadostno večino za sprejem. V poslanski skupini SDS so zato predlagali dvig odmernega odstotka, povišanje minimalne pokojnine za starostno ali invalidsko pokojnino, določitev letnega dodatka in usklajevanje pokojnin. A koalicijski poslanci so predlog ocenili kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo, saj naj bi bil nesistemski, čeprav so ukrep sami zapisali v koalicijsko pogodbo. Določili so tudi rok za izvedbo ukrepa, 1. januar 2019, a bo to še ena izmed mrtvih črk na papirju.
Odmerni odstotek za odmero pokojnine, ki je določen v 37. členu, bi se glede na predlog pri vseh tistih zavezancih, ki se še bodo upokojili in imajo odmerni odstotek za polno delovno dobo 40 let manjši od 63 odstotkov, povečal na 63 odstotkov, in sicer postopoma v petih letih, po 0,55 odstotka na leto vsakega 31. decembra v letu. Predlagali so tudi povišanje minimalne pokojnine za starostno ali invalidsko pokojnino. Prav tako so predlagali povišanje najnižjih možnih pokojnin za starostne ali invalidske pokojnine, in sicer v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot je določen z zakonom o socialnih prejemkih. Glede na to, da je osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka tisti znesek, ki je določen kot minimum za preživetje ene osebe, so bili mnenja, da bi morala biti tudi pokojnina kot pravica določena najmanj v tej višini, še posebej v primerih, ko ne gre za predčasne upokojitve. Predlagali so tudi določitev letnega dodatka v dveh različnih višinah, in sicer: znesek 80 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo tistim upokojencem, ki prejemajo pokojnino, ki je nižja, kot je višina pokojnine za polno pokojninsko dobo, in znesek 50 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo tistim upokojencem, ki prejemajo več, kot je višina pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Opozorili so še, da je čas za redno uskladitev pokojnin, in sicer tako, da uskladitev, ki jo že ureja zakon, ne more biti nižja od 1 odstotka v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot 3 odstotke, nižja od 1,5 odstotka v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot 4 odstotke ter nižja od 2 odstotka v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot 5 odstotkov. To bi predstavljalo dodatno varovalko pri uskladitvi, tako kot dosedanji 2. odstavek 106. člena, ki že sedaj določa, da uskladitev ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.
Danes se bo pokazal pravi obraz koalicijskih borcev za višje pokojnine. Če je njihova skrb za upokojence pristna, bodo glasovali za spremembe #ZPIZ, ki jih predlaga @strankaSDS . To so obljubili volivcem in zapisali v koalicijski sporazum.
— RomanaTomc (@RomanaTomc) December 5, 2018
S tem, ko so koalicijski poslanci zavrnili predloge SDS, so zavrnili tudi izvajanje svojega koalicijskega sporazuma!
Kot poroča STA, je predlog pokojninske novele, ki jo je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz SDS, kot primerno za nadaljnjo obravnavo ocenilo 26 poslank in poslancev, nasprotnega mnenja pa jih je bilo 44. Med 44 poslanci, ki so predlog SDS ocenili kot neprimeren za obravnavo, so bili pričakovano poslanci koalicijskih strank, ki so še enkrat pokazali, da jim ni mar za ljudi, podpore pa je bil predlog deležen s strani poslancev SDS, NSi in SNS, presenetljivo pa je za glasoval tudi poslanec nadkoalicijske skrajne Levice Miha Kordiš.
Povozili so zaveze iz koalicijske pogodbe
Vlada je trdila, da po njeni oceni ne gre za sistemske rešitve. Predlog tudi ne vsebuje finančnih posledic, je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič, a do sedaj morebitne finančne posledice za koalicijo niso bile sporne. Dejal pa je, da bi rešitve za najbolj pereče zadeve, ki jih naslavlja tudi koalicijska pogodba, lahko pripravili v prvi polovici prihodnjega leta. A to je prav bizarno, glede na to, da se je prav koalicija pod vodstvom Marjana Šarca v svojem koalicijskem sporazumu zavezala k preprečevanju revščine med prejemniki pokojnin, pri čemer so določili tudi konkreten datum: “Določili bomo letni dodatek v dveh različnih višinah, in sicer 80 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo tistim, ki prejemajo pokojnino manj, kot je višina najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ter v višini 50 odstotkov tistim, ki prejemajo več, kot znaša najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo. Uveljavitev ukrepa je predvidena s 1. januarjem 2019.”
J. Ž.