Koliko šteje poznanstvo Janeza Škrabca z Milanom Kučanom?

Že pred nekaj časa smo okoli afere #IranNLBgate načeli vprašanje, kdo je iranskemu državljanu z britanskim potnim listom Iraju Farrokhzadehu odprl pot v NLB, kjer je bilo v letih 2009 in 2010 opranih za skorajda milijardo dolarjev. Ko smo zapisali, da gre za častnega konzula tuje države, za katerega se je po naših informacijah policija zanimala, vendar so preiskavo dali na stran zaradi njegovega dobrega poznanstva z Milanom Kučanom, nam je nekdanji predsednik države poslal precej ciničen odgovor, ki si ga lahko preberete na tej povezavi (https://nova24tv.si/slovenija/lirannlbgate-ljubezen-slovenske-tranzicijske-levice-do-islamske-drzave-iran/).

Jordanija Kučanova prva arabska država
Milan Kučan je seveda dobro vedel, katerega častnega konzula smo imeli v mislih. Samir Amarin je častni konzul Jordanije v Sloveniji že od marca leta 1995  in  leta 2002 je bil on tisti, ki je v Jordaniji uredil obisk za takratnega predsednika Slovenije Milana Kučana. Poznavalci pravijo, da se v odnosih med Slovenijo in arabskim svetom nič ne zgodi brez Samirja Amarina. Ko je Borut Pahor obiskal diktatorja Moamerja Gadafija, je Samir Amarin imel častno mesto na sredini med Pahorjem in Gadafijem. Milan Kučan si je zapisal Jordanijo v agendo kot prvo od arabskih držav, ki jo je obiskal, med tridnevnim obiskom pa se je srečal tudi z jordanskim kraljem Abdulahom II.  S Kučanom je bil v Jordaniji tudi takratni predsednik GZS Jožko Čuk, ki je z jordanskim kolegom podpisal dogovor o ustanovitvi slovensko-jordanskega poslovnega sveta.

Amarin v slovenskih gospodarskih in političnih krogih dobro znani obraz
Častni konzul Samir Amarin je v slovenskih diplomatskih in gospodarskih krogih dobro znani obraz. Kot študent je z 18 leti prišel v takratno Jugoslavijo in prek Beograda ter Zagreba ga je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomiral na fakulteti za farmacijo. Med častnimi konzuli, ki delujejo v Sloveniji, je bolj viden obraz, saj ga je opaziti na najrazličnejših sprejemih, družabnih srečanjih in drugih prireditvah, aktiven pa je tudi v gospodarskem življenju. Sicer pa ima Jordanija veleposlaništvo na Dunaju, ki pokriva tudi Republiko Slovenijo.

Častni konzuli pogosto tudi s spornimi posli
V sodobni zgodovini slovenske diplomacije je kar nekaj primerov, ko se častni konzuli ne ukvarjajo samo s predstavljanjem države, ki jih je na to mesto imenovala, ampak tudi s spornimi posli.  V Republiki Sloveniji je danes več kot 50 častnih konzulov, Slovenija jih ima na tujem več kot 120. Med častnimi konzuli v Sloveniji najdemo Marka Voljča, nekdanjega predsednika uprave NLB, lobista Boža Dimnika, tajkuna Stojana Petriča, Janeza Škrabca in mnoge druge, ki so jim tuje države zaradi teh ali onih razlogov zaupale funkcije častnega konzula, kar je na prvi pogled le strošek, vendar poleg ugleda prinaša tudi nekatere druge koristi. Sicer častni konzuli nimajo imunitete kot poklicni diplomati, vendar mora v primeru, če častni konzul tuje države v Sloveniji stori kaznivo dejanje, naša država v skladu z Dunajsko konvencijo o tem obvestiti drugo državo po diplomatski poti. Kljub temu, da častni konzul nima imunitete, pa ima lahko policija težave, če želi v preiskavah pogledati v dokumentacijo, ki je na sedežu častnega konzulata.

V primeru Samirja Amarina policistom res ni lahko: na eni strani konzularni status, na drugi pa poznanstvo z Milanom Kučanom.

Miro Petek