Dragi tožilci, saj niste resni, no!

Jože Biščak, odgovorni urednik tednika Demokracija.

Rednim bralkam in bralcem revije Demokracija sicer ne mislim tratiti dragocenega časa, saj dobro poznajo temelje pravne države in vedo, kaj pomeni vladavina prava. Kljub temu je treba za “one na drugi strani” lekcijo ponoviti, kajti pretekli teden se je izkazalo, da bodisi v resnici ne razumejo abecede prava (kar ne bi bilo čudno, če so “strokovnjaki” študirali na Bavconovi fakulteti), bodisi so tako pokvarjeni, da za potrebe dnevne politike dedičev revolucionarnega prava prirejajo in manipulirajo.

Da torej ozemeljsko zaokrožena celota deluje kot država, mora imeti tri ključne stebre: skrb za varnost (vojska), ohranjanje reda in miru (policija) in razsojanje v sporih (sodstvo). Sam obstoj države pa še ne pomeni, da je pravna. Za izpolnitev tega pogoja potrebujemo vladavino prava oziroma pravno državo (Rechtsstaat), ki temelji na načelu delitve oblasti na zakonodajno (parlament), izvršilno (vlada) in sodno (sodstvo). In razumevanje slednje veje oblasti očitno povzroča težave tako generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi in “dežurnemu” pravniku Rajku Pirnatu kot evropski poslanki in v. d. predsednice Socialnih demokratov (SD) Tanji Fajon ter medijskemu mainstreamu.

V njihovo opravičilo, ki ne velja za šolane pravnike (zanje ni in ne more biti odpustkov), je treba povedati, da obstaja rahla pojmovna zmeda: pravosodje in sodstvo se tlači v isti koš. Pravosodje je mnogo širši pojem, vanj so zajeti državna tožilstva, odvetniki in notarji; poleg sodnikov tudi tisti, ki opravljajo dejavnost, povezano z izvajanjem sodne funkcije, vendar nikakor ne spadajo v sodno vejo oblasti.

Globoka država je še kako živa in ta ne izbira sredstev
Tožilstvo je zato vsekakor del izvršilne veje oblasti, kar pomeni, da je sicer samostojno, a ne neodvisno (kot denimo sodstvo) in nedotakljivo. In kdo vodi izvršilno vejo oblasti, je tudi jasno. Zato pismo premierja Janeza Janše, naslovljeno na generalnega državnega tožilca Draga Šketo, v katerem na račun tožilstva izreče kritiko, da je zaradi pasivnosti odgovorno za stopnjevanje spodbujanja k nasilju in da bo odgovorno za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo (več kot dvesto tisoč volivcem SDS), ni poseg v drugo vejo oblasti, ampak opozorilo nadrejenega podrejenemu, da so v družbi neki pojavi, ki terjajo resno obravnavo, morebiti tudi spremembo zakonodaje. S tem pismom Janša ni posegel v samostojnost tožilcev, niti ni izvajal političnega pritiska.

Generalni državni tožilec Drago Šketa. (Foto: STA)

A pretekli teden je prišlo še do nečesa, kar je jasno pokazalo, da je globoka država še kako živa in da ne bo izbirala sredstev, da zruši tretjo vlado Janeza Janše: bombastična vest, da pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku opravljajo hišne preiskave in da je pridržan. Razlog? Sum kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev pri nabavi zaščitne opreme med epidemijo. Že samo dejstvo, da do oškodovanja javnih sredstev sploh še ni moglo priti, je ena večjih neumnosti tožilstva, odredba in odločba sodišča za pridržanje pa sta prav posebni “cvetki”. Notri je zapisano, da je Počivalšek begosumen (za božjo voljo, kam bo pobegnil), da lahko ponovi kaznivo dejanje (mar po začasnem pridržanju ne bo več tega suma, ali kaj?) in da je o tem poročala Tarča (RTV Slovenija kot ključna referenca za preiskavo, ste iz uma, ali kaj?), neštetokrat uporabljena besedna zveza “naj bi” pa kaže na to, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in tožilstvo sploh nista prepričana, da bi Počivalšek storil kaj narobe. To lahko pomeni samo eno: NPU in tožilstvo sta v spregi s preiskovalno sodnico Mojco Kocjančič (nekdanja žena Aleša Zalarja in sodnica, ki je z izločitvijo ključnih dokazov rešila Zorana Jankovića) ustvarila konstrukt, ki je pogodu vsem znanim političnim skupinam. Zakaj so za grešnega kozla izbrali prav Počivalška, so v “uradnem listu” globoke države (Mladina) celo javno napisali: ker je najšibkejši člen na poti do SDS in Janeza Janše. Bolj odkrito napoved po načelu “najprej diskreditacija, nato likvidacija” si težko zamislimo.

Vprašam vas, dobri ljudje, bomo to mirno gledali?

Jože Biščak