Kaos ni svoboda

Datum:

Še pred nekaj tedni se mi je zdelo vprašanje svobode posameznika v demokratični družbi enakopravnih posameznikov bolj teoretično vprašanje, s katerim naj se ukvarjajo pravni strokovnjaki, predvsem ustavni pravniki. Potem pa me je drugi val pandemije covid-19 prepričal, da temu ni tako. Slovenska vlada je kot odgovor na skokovit porast pandemije storila to, kar bi morala vsaka demokratična vlada. Da bi zaščitila javno zdravje je sprejela prepotrebne ukrepe in z njimi omejila gibanje in druženje prebivalcev Republike Slovenije. S tem je samoumevno omejila svobodo posameznika, vendar z jasnim ciljem, da ohrani enakopravnost vseh državljanov. Vendar pa so ti prepotrebni ukrepi v levem delu slovenskega političnega spektra, v njemu privrženih predvsem mainstream medijih in petkovih razgrajačih naleteli na nerazumevanje in zavračanje. Ta kaže na njihovo škodljivo politikantstvo ali na popolno nerazumevanje svobode posameznika v moderni družbi ali pa na kombinacijo obojega. Zaradi tega sem prišel do zaključka, da je v slovenski javnosti zelo subtilen odnos med človekovimi pravicami in svoboščinami na eni strani in samo po sebi razumljivo enakopravnostjo vseh državljanov na drugi strani, slabo ali popolnoma nerazumljen. Zato sem temu odnosu namenil to kolumno.

Zgodovinsko gledano so se ljudje že na samem začetku oblikovanja večjih družbenih enot zavedali, da je svobodo posameznika nujno omejena, da te družbene enote sploh lahko obstajajo. Da bi to nujnost bralci razumeli, bom situacijo pripeljal do absurda. Srečata se dva človeka in obraz drugega prvemu ni všeč. Zato ga, sklicujoč se na svojo svobodo, ubije. S tem so bile seveda temu drugemu kršene človekove pravice in svoboščine. Že na osnovi tega primera lahko zaključimo, da popolna svoboda enega, avtomatično krši človekove pravice drugega. Kaos torej ni svoboda, je samovolja močnejšega in je v nasprotju s principom enakopravnosti. Tako tudi obnašanje petkovih polit-kolesarjev evidentno krši princip enakopravnosti in pravico drugih do zdravega bivanja. Zato ni skladno z osnovnimi normami demokratične družbe. V tem gibanju prevladujejo elementi kaosa, ki je v nasprotju z enakopravnostjo in svobodo drugih.

V Svetem pismu prvič koncept svobodnega posameznika, katerega svoboda je smiselno omejena
Že od samega začetka obstoja človeške družbe so se pojavljala pravila in pravilniki, ki so uravnavali obnašanje posameznika, da je bilo to družbeno sprejemljivo in omejevali njegovo svobodo. Prvi znani pisni zakonik v tem smislu je bil Hamurabijev zakonik. Nastal je v Mezopotamiji pred dobrimi pet tisoč leti. Velik korak proti sodobnim konceptom je bil napravljen s Svetim pismom. Na eni strani nam je povedano, da je Bog ustvaril človeka po lastni podobi in mu dal prosto voljo. Dal mu je torej sposobnost razumevanja in svobodo. Vendar pa je Bog dal človeku tudi deset božjih zapovedi, s katerimi je  smiselno omejil človekovo svobodo. V Svetem pismu se torej, vsaj kolikor jaz vem, prvič pojavi koncept svobodnega posameznika, katerega svoboda je smiselno omejena, tako da lahko obstaja družba enakopravnih posameznikov. To osnovno sporočilo dolgo ni bilo v celoti razumljeno in je v popolnosti zaživelo šele s prizadevanji za vzpostavitev moderne demokratične družbe. Eden od nosilcev prizadevanj za družbo svobodnih in enakopravnih posameznikov Evropska ljudska stranka je svojem osnovnem programu zapisala, da se zavzema za svobodo posameznika, ki je omejena samo z enako svobodo nekoga drugega. In ta koncept moderne človeške družbe tudi z vsem razumom in srcem podpiram.

Žal tega osnovnega pravkar omenjenega dosežka človeške civilizacije še zdaleč ne podpirajo vsi. Podpirajo ga v sredinskih in desnosredinskih strankah, ki gradijo na posamezniku. Nasprotujejo mu pa na obeh ekstremih tako levem kot desnem. Ti svoje politike ne gradijo na svobodnem posamezniku temveč na nekih skupinah – razredih, utapljanju posameznikov v teh skupinah in konfrontaciji med skupinami ter končni prevladi ene nad drugimi – diktaturi pri komunistih proletariata pri desnih ekstremistih pa kakšne več vredne nacije. Stremijo po revoluciji in verjamejo, da bodo oni na zmagoviti strani in bodo uživali vse privilegije, ki naj bi jim jih revolucionarno delovanje prineslo. Pretekle izkušnje jih učijo, da je revolucijo bistveno lažje ali celo edino mogoče izpeljati v kaosu. Zato želijo v prvi fazi v družbi vzpostaviti kaos. In kar me še posebej skrbi je, da opažam to stremljenje po kaosu tako pri razpravah in glasovanju nekaterih levih  slovenskih poslancev v Državnem zboru kot pri polit-kolesarjih.

Foto: STA

Naj zaključim s trditvijo, da je v izrednih razmerah, kot je sedanja pandemija, dodatno omejevanje svobode posameznikov nujno, da ohranimo delujočo demokracijo. Odsotnost prepotrebnih omejevalnih ukrepov bi vodila v kaos in odpirala možnosti za uspešno delovanje posameznih revolucionarnih skupin in končno do revolucionarnega prevzema oblasti ene od njih. To smo Slovenci že enkrat izkusili. Če želimo ohraniti demokratično družbo enakopravnih posameznikov, moramo ob tej pandemiji začasno žrtvovati nekatere naše svoboščine. S tem našo mlado demokracijo ohranjamo in ne rušimo, kot nam želi dopovedati slovenska levica.

Prof. dr. Andrej Umek

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...