Slovenija se je 25. aprila prebudila v nov dan. Ljudje so si za najbolj kompetentnega voditelja v času prihajajočih kriz izbrali človeka s sladkimi obljubami in z nikakršnimi izkušnjami v politiki. Za človeka, ki še nikoli ni nikomur nič dal, zdaj pa naj bi ljudem zagotovil svobodo. In ne dvomimo, da jo bo zagotovil. Svojim, pravim, zvestim. Kajti tako deluje svoboda ideološke levice. Svoboda našim, za vse druge pa popolna podreditev, revanšizem, uničenje, diskreditacija in v najhujšem primeru smrt.
Že videno v preteklosti, ko so nekateri imeli svobodo, celo od kazenskega pregona, medtem ko so se pri njihovih nasprotnikih sodni sistem in organi pregona zlorabljali za obračunavanje z nezaželenimi v politiki. Videli smo tudi svobodnjake, ki so svobodno okradli državne finance, ki so iz zdravstvene blagajne vzeli 400 milijonov evrov letno. In druge, ki so za 200 evrov podkupnin pri tehničnih pregledih dobili 3 leta zaporne kazni. Imeli smo takšne, ki so spolno izkoriščali farmacevtke, pa se jim ni zgodilo nič, in takšne, ki naj bi na računalniku imeli sliko neke najstnice zgoraj brez in se jim je uničilo 10 let življenja. Imeli smo svobodne medije, katerih naloga je bilo blatenje SDS in Janeza Janše, in imeli smo tiste nezaželene, profesionalne novinarje, ki se jih je prek šikaniranja in mobinga spravilo v prerani grob.
Takšno svobodo poznamo v Sloveniji po osamosvojitvi. Ker nismo imeli lustracije. Ker prejšnjega sistema nismo izbrisali ne v glavah ne v državnih podsistemih. Tako so nekdanji pripadniki VOS, SDV in drugih tajnih represivnih organizacij pristali v policiji, na tožilstvu in v sodstvu nove demokratične države. Tisti, ki so s terorjem vzdrževali enopartijski sistem, so bili v demokraciji zadolženi za pravno državo. Se čudimo, da so nekateri svobodni, druge pa zapirajo za prazen nič? Se čudimo, da nekomu odpišejo milijone dolga, drugemu pa za drobiž podrejo hišo ali izselijo družino? Se res čudimo, da nekoga zaprejo na podlagi tega, da naj bi ob neznanem času, kraju in načinu nekaj storil, pri nekaterih pa imamo vse dokaze, pa so svobodni?
Pred njim smo imeli rekordno gospodarsko rast, najvišjo zaposlenost, 150 milijonov več pobranih davkov in prispevkov mesečno. Imeli smo turistične bone, uskladitve pokojnin, dodatke za najranljivejše, digitalne bone, nižje položnice za elektriko, nižje cene bencina. Imeli smo živahen gradbeni trg in veliko povpraševanja za vlaganja v Sloveniji. Lahko smo govorili, kar smo hoteli, celo grozili s smrtjo najvišjim predstavnikom države. Mediji so lahko po mili volji napadali vlado, celo izkoriščali smrt in trpljenje med epidemijo za politični profit svojih botrov. Razen ukrepov za boj proti virusu smo imeli v zadnjih dveh letih največ svobode od nastanka naše države.
Sanje malih diktatorjev
In zdaj prihaja svoboda. Takšna, kot jo napovedujejo mali diktatorji. Golob, Klakočar Zupančičeva, Stojmenova Duh, Sukičeva. Ljudje, ki tako zelo dobro mislijo o sebi, da so pripravljeni vse druge dobesedno streti v prah in pepel. Ljudje, ki vejo, da jih brez globoke države nikoli ne bi bilo niti blizu oblasti, zato, ker imajo svoje gospodarje, frustracije zaradi lastne nesvobode zlivajo na druge, največkrat na politične nasprotnike. Ne verjamete? Klakočarjeva je kršila poslovnik državnega zbora, ker ga lahko. Fajonova napoveduje boj za enakost spolov, ker lahko! Švarc Pipanova in Stojmenova Duh bosta preganjali svobodni govor, ker ga lahko! Golob bo ukinil televizijo Nova24TV, ker jo lahko! Oni lahko, dokler ne naredijo česa, kar bi razjezilo njihove gospodarje. Imajo svobodo, da delajo, kar hočejo, dokler stvari v ozadju delujejo kot do sedaj. Da se nič ne spremeni. Zato so jezni, zato morajo ne nekoga prenesti svoje frustracije.
A to so, kot je napisano v naslovu, le mokre sanje malih diktatorjev. Tistih, ki morajo nekoga maltretirati, da se počutijo bolj svobodni, kot so v resnici. Nihče ne bo ukinil demokracije v Sloveniji, čeprav prodaja svobodo. Nihče ne bo ukinil alternativnih medijev, ker smo trdni, zavezani resnici. Nihče ne bo našim otrokom govoril, kakšnega spola morajo biti. In nihče nam ne bo obdavčil in vzel premoženja, ki so ga privarčevale generacije pred nami. To so le sanje malih diktatorjev. In ko se bo “ljudstvu in svobodi” nekoč, ko bomo imeli od komunizma dovolj zgodovinske distance, res zgodilo ljudstvo, se malim diktatorjem ne bo dobro pisalo.
Aleksander Rant