Naj vas ne zavede, ker orkester še vedno igra

Datum:

V knjigah je zapisano takole: “Bil je prizor osupljivega opustošenja, izgledalo je kot biblijska slikarija konca sveta. (…) Srdita bitka je trajala štiri ure, bila je tako krvava in grozljiva, da se je zdelo, da sta morje in ogenj eno. (…) Površino morja so prekrivali mavrski plašči, turbani, puščice, loki, vesla, kovčki, predvsem številna človeška telesa. (…) Turki, nekateri mrtvi, nekateri ranjeni, nekateri raztrgani. (…)  Toda kljub vsej tej bedi se naši moški niso usmilili sovražnika. Čeprav so prosili za usmiljenje, so namesto tega prejeli strel iz arkebuze ali konico ščuke.”

To so besede kronista s konca 16. stoletja. Opisoval je pomorsko bitko pri Lepantu (grško Nafpaktos), ki velja za največjo krščansko pomorsko zmago nad Otomanskim carstvom. V začetku meseca je medijski mainstream obletnico (7. oktober 1571) razumljivo prezrl, čeprav je v tej bitki kot del beneške flote sodelovala tudi galeja “Il Leone” iz Kopra in bi bili Slovenci lahko upravičeno ponosni. Ampak, saj veste, dandanes se ni več politično korektno spominjati časov, ko se je zavezništvo Svete lige spopadalo z muslimani in z orožjem branilo krščansko Evropo.

Oglejte si še: Znamenja ob cesti

Bitka pri Lepantu ni bila odločilna, a bila je velika moralna spodbuda za kristjane. Miniti je moralo še sto let, da se je pred Dunajem pojavil poljski kralj Jan Sobieski in potisnil islam nazaj tja, kamor spada – na rob stare celine, med kamele in koze v puščavah Arabskega polotoka in severa Afrike.

In Evropa? Vse skupaj je hitro pozabila, z razsvetljenstvom in s francosko revolucijo se je začel dolg proces trganja verskih, družinskih in tradicionalnih vezi. Prišla je (druga po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju) nova dekadenca, ki je svoj krvavi vrh sekularizacije dosegla v 20. stoletju, kulturni marksizem pa je prinesel bolj prefinjene poti v moralni propad (ter hkrati odprl vrata islamu in črnim tujcem, ki utegnejo zamenjati avtohtono belo prebivalstvo Evrope brez enega samega izstreljenega naboja). Revolucije in državni udari se ne dobivajo več z orožjem, ampak po “demokratični” poti s pomočjo državnih in družbenih podsistemov, ki delujejo na visokooktanskih obratih sovraštva do krščanstva, družine, tradicije, naroda in izročila.

Politični prevrat pri belem dnevu
Slovenija na to ni imuna. Po dveh mehkih državnih udarih (leta 2008 afera Patria in leta 2013 s poročilom KPK Gorana Klemenčiča) je pretekli teden (z napovedano kandidaturo Jožeta P. Damijana za novega predsednika vlade) levičarski opozicijski četverček pri belem dnevu in vsem na očeh kar v kamere sporočil, da pripravljajo nasilni politični prevrat. Darko Štrajn, eden od marksističnih ideologov, je jasno zapisal, da se bodo petkovi protesti končali, ko bo odstopila vlada, v besednjaku levih aktivistov je že besedna zveza državljanska vojna. Zarotniki iz ozadja (globoka država) sploh ne skrivajo več, da bodo uporabili prav vsa sredstva, da se levica znova dokoplje do oblasti. Jasno so povedali, da ne želijo volitev, ampak fotelje na Gregorčičevi ulici. Pri tem sploh ni več pomembno, kaj je desnosredinska koalicija počela ali naredila, globoko državo moti že dejstvo, da je, da sploh obstaja. To še posebej velja za SDS in Janeza Janšo.

Foto: STA

Odprto je le vprašanje, koliko časa bomo to divjanje dobri ljudje še mirno opazovali. In koliko časa bodo dobri ljudje po Evropi trpeli vsiljevanje novega svetovnega reda. Sprega kulturnega marksizma in islama, ki ga financira pokvarjeni George Soros in ima podporo v skorumpirani eliti v Bruslju, ki bi z grožnjami vsiljevala sprevržene ideje bogaboječim, je najnevarnejša v zgodovini stare celine. Govorijo o blaginji in svobodi, prodajajo smrt.

Naj vas ne zavede, ker orkester še vedno igra. Ko bo utihnil, bodo boji naših pogumnih prednikov pri Lepantu in Dunaju videti kot popoldanski sprehod po parku. In ničesar več ne bo, česar bi se lahko oprijeli.

Jože Biščak

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...