Oropali so nas priložnosti, vzeli nam bodo še prihodnost

Miro Petek

V poldrugem letu, ko gledamo te modele v vladi in nekatere čudake v parlamentu, je tudi površen opazovalec politike moral spoznati, da imamo na oblasti elito klovnov, bebcev in lopovov, ki so se po nekih čudnih okoliščinah pretihotapili v politiko.

Kmalu se bo na vseh medijskih kanalih začela vrteti odjavna špica letošnjega leta. Prebirali bomo najrazličnejše analize, dogodke leta, osebnosti leta, neumnosti leta … Večinoma bolj trivialne zadeve, ki pač polnijo medijski prostor, ki ima v prazničnih dneh težave z vsebino in objavlja najrazličnejše inventure. Če bi v odjavno špico letošnjega leta hoteli zapisati vse neumnosti vladajoče koalicije, potem bi bila ta odpoved predolga in bi nam v prostih dneh, ko si želimo malo spokoja in miru, porodila preveč vznemirjenosti in jeze. Odjavna špica s pozitivnimi dosežki pa je kratka, takoj se odvrti tja do imena režiserja še enega praznega in izgubljenega leta, to je Marjana Šarca, in njegovih glavnih igralcev.

Leta je konec, ni pa še konca te vlade, čeprav se tudi ta počasi približuje in bo leto 2020 znova leto upanja, da se v politiki zgodijo spremembe, recimo jim predčasne spremembe, kar ne pomeni nujno predčasnih volitev, temveč nujno rekonstrukcijo vlade. V poldrugem letu, ko gledamo te modele v vladi in nekatere čudake v parlamentu, je tudi površen opazovalec politike moral spoznati, da imamo na oblasti elito klovnov, bebcev in lopovov, ki so se po nekih čudnih okoliščinah pretihotapili v politiko. So kot nekakšni ilegalni prebežniki, ki čakajo, ali bodo dobili azil ali pa jih bo ljudstvo vrnilo tja, od koder so prišli. Ta struktura ljudi v normalni državi – to pa Slovenija v tem času očitno še ni – ne bi bila niti za rezervno klop resne politike, vidimo pa, da so se nekateri uvrstili v prvo ekipo in postali celo kapetani. Začelo se je z Bratuškovo, nadaljevalo s Cerarjem in končalo se bo s Šarcem. Vsem trem je skupno popolno pomanjkanje političnega občutka in političnih veščin, državniških kompetenc in sposobnosti vodenja, da o kakšni karizmi sploh ne govorimo.

V tem koalicijskem gnezdu pa je vsem skupno tudi sovraštvo do Janeza Janše. Zmaga nad zmagovalcem zadnjih volitev je doslej njihov največji dosežek. Zasedli so politični Olimp, kjer so si najprej razdelili ministrske položaje, sedaj pa živijo čas, ko svoji politični kliki na različne načine in s pomočjo najrazličnejših vzvodov delijo zmagovalno rento. Zamenjave vodstev, nadzornih svetov v državnih in paradržavnih podjetjih se nadaljujejo s pospešeno hitrostjo, enako v različnih javnih zavodih, agencijah, na veleposlaništvih v tujini, sodiščih, skratka povsod, kjer ima država, to je vlada ali parlament, svoj vpliv.

Peklenski krog negativnosti
Drži, bile so volitve in bili so izvoljeni. In prav zaradi tega se moramo vprašati, kako je naravnana ta notranja navigacija slovenskega volivca, da lahko večkrat in s tako velikim odstopanjem zgreši cilj. Najbrž morajo biti cilj vsakega državljana Slovenije blaginja, boljše življenje, mir, varnost, skrb za zdravje, skrb za stare, mlade, čisto okolje …,  ne pa podpora nesposobnim ali celo kriminalcem. Tu je res prostor za kakšno socio-psihološko raziskavo, ki bi se vprašala o fenomenu Slovenca, ki je pripravljen voliti in podpirati tovrstne ljudi, čeprav se jih veliko ob tem dobro zaveda, da na ta način škodujejo sebi. Kakšna je ta slovenska duša, da si izbiramo trpljenje, da trpimo prostovoljno, predvsem pa po neumnem in nepotrebnem, saj bi s pametnim razmislekom sebi in drugim lahko urejali boljše življenje? Kaj je torej v naravi in duši slovenskega volivca, da je tako samodestruktiven?

Foto: STA

Velik krivec za takšno stanje v državi je tudi medijska krajina, ki je do te oblasti servilna in prizanesljiva. Nekaj nadležnih medijskih krvosesov pa kljub temu obstaja in vladajoči koaliciji pije kri: Marjan Šarec je s pozivom, naj državna in paradržavna podjetja v njemu nenaklonjenih medijih ne oglašujejo, ustrelil v prazno. Gotovo je povzročil težave, kajti strah pred nerazsodnim človekom vendarle obstaja, toda prej bo vzelo Šarca in njegove kot pa to peščico trdoživih opozicijskih medijev in novinarjev. Ljudje bodo namreč počasi vendarle spoznali, da Bratuškova, Cerar, Šarec, Erjavec, Židan, Mesec … sestavljajo peklenski krog negativnosti, ki nas je že oropala mnogih priložnosti, in če se ne bomo premaknili iz te cone indiferentnosti, nam bodo vzeli še prihodnost.

Miro Petek

  • Novakec1

    Te čudne poti je omogočila tako opevana demokracija po balkansko ki že skoraj 30 let uničuje Slovenijo.

  • matjazr7

    Menda obstaja dedni spomin, kjer se prenašajo slabi spomini pred dednega materiala na potomce. In taki spomini se naj bi prenašali 5, 6 in več generacij. Tako da je verjetno v večini Slovencev še vedno podzavestno prisoten spomin na povojni teror in misli v stilu »Zdaj je svoboda, zdaj moramo biti tiho«, tako potem volijo leve, ker so tako navajeni in ker jim nekaj podzavestno pravi, da bolje, da so za levo, ker drugače bodo dobili po glavi. Svoje dela tudi dnevno pranje možganov, potem pa so še vedno na oblasti morilci, potomci morilcev in njihovi pomagači. In kaj lahko od njih pričakujete, kot brezobziren odnos do ljudi, ki jih imajo pod kontrolo? Strah je edino s čimer lahko operirajo. Po drugi strani, kaj ponuja desnica? Bivše komuniste, kjer tudi vedno več ljudi ne verjame, da bodo prinesli kakršnekoli spremembe. Pač prva leta bodo malo manj kradli, ko se bodo ugnezdili, bodo pa na veliko. Tako da četudi jutri razpišemo nove volitve, kakšne bistvene spremembe na relaciji levica-desnica v parlamentu ne bo. In če se strici odločijo, da s SDS ne bodo delali vlade, bo ostala v opoziciji, kjer se vsaj meni zdi, da jim je čisto všeč. Redna plača, nobene odgovornosti, pa počasno in varno približevanje penziji, kar je cilj povprečnega Slovenca …

    • Beli Sneg

      Tvoj prispevek pa je v smislu “saj so vsi glih”. Taki najbolj prispevajo k temu, da se v Sloveniji nič ne premakne. Ko že omenjaš penzije: v času predsedovanja JJ so se penzije redno vsklajevale in dvignile v štirih letih za cca 25 %. Od leta 2008 pa do danes, to je enajstih letih pa za 7 %. Samo tega podatka na TV in javnih občilih ne boš našel. Torej če dati kakšen napotek Slovencem, potem je to pojdite volit in po 11 letih levih vlad izvolite desno. Tako to delajo v tujini. Pri nas pa, če še bolj slabo delajo stalo volijo leve murgelj nastavljence, ki se ve da so levaki.

  • Andrej Žalec

    Če ne želite blokad na FB in želite pisat kaj mislite in kaj vas moti, ne da bi vas cenzurirali pojdite na https://vk.com/ Kdo si je mislil, da bomo hodili k Rusom po demokracijo in svobodo :)

  • RATATA

    V osamosvojeni socjalistični mafijski Republiki Sloveniji imamo na oblasti elito klovnov, bebcev in lopovov, ki so se po nekih čudnih okoliščinah pretihotapili v politiko.
    Bratuškova, Cerar, Šarec, Erjavec, Židan, Mesec … sestavljajo peklenski krog negativnosti, ki nas je že oropala mnogih priložnosti, in kot kaže, nam bodo vzeli še prihodnost.

  • janko

    Ljudje, resnično je tako!
    Ni jamranje, to je plat zvona, čista resnica. Mnogo nas vse to že dolgo skrbi.
    Vsi na volitve, vedno, vsi!

    • Beli Sneg

      Kaj pa ko imajo Slovenci spomin zlate ribice. Ko bo volilna kampanja bodo spet nasedali lažnim obljubam, lepim očkam, prijaznim frisom, volilni programi ne bodo pomembni in seveda bodo spet vsi družno pljuvali po Janši. In raje izvolili ptičje strašilo samo da ne bo JJ. In ponovno bo izvoljen murgeljski nastavljanec. In svet se bo vrtel dalje, Slovenija pa dalje proti dnu.

    • Mojca pokraculja

      Kje pa so kakšne volitve?

  • Artur

    Podoba Butalcev, ki redno volijo elito klovnov, bebcev in lopovov, ki se po nekih čudnih okoliščinah pritepejo v politiko.
    http://shrani.najdi.si/?1w/fw/3hVZ89Yv/663ab2e140c7cff1870e911a.jpg

    • pajot

      Vsi tile na sliki so možgansko prizadeti z IQ-jem pod ničlo.
      V socialistični republiki Srbošiptarija je pač tako.
      Ni nam več pomoči.

  • Ivan Ivanovič

    Problem zablodele Slovenije je večplasten. Ni mogoče problema obče moralne dezorientacije pripisati samo temu, da na volitvah ni zmagal pravi. Tudi, ko je zmagal pravi, je voz šel bolj ali manj naprej po isti tirnici. Kočijaž je bil drugi, smer je ostala najmanj podobna, če ne docela ista. Dejstvo je, da nas je polstoletna vladavina revolucionarnega režima preobrazila kot narod. Revolucionarne “vrednote”, ki to niso bile, so očitno vcepili v splošno mišljenjsko formo, ki jo je ponotranjila večina ljudi, tudi tisti, ki se imajo za nasportnike nekdanjega partijskega režima in njegove sedanje kontinuitete.
    Koliko let smo potrebovali za spoznanje, da naša demokracija ni prava demokracija temveč demokratura stricev (mafije) iz ozadja? Koliko let smo potrebovali, da naša država ni pravna, temveč mafijska pravniška država? In koliko let smo pottrebovali za spoznanje, da naš tržni gospodarski sistem v resnici ni to, temveč da se pod krinko sociale in javnega interesa, ali celo brez tega, skriva brezvesten mafijski plenilski sistem. In še sedaj., ko to menda večinsko vemo, ker se tega ne da skriti, se državljani/volivci nekako požvižgajo na to. Nekateri imajo interes, da ostane vse, tako kot je. Drugi verjamejo, da je desnica sposobna izvleči voz iz blata. Tretji ne verjamejo več nikomur in sploh ne hodijo več na volitve.

  • Steiermark

    Ko sem pogledala zgornjo sliko, sem pomislila, da na “predstavljajo” udeležence kakšne psihoterapevtske skupine, ki jo poleg zalaganja s psihoaktivnimi snovmi tudi poučujejo samokontrole – preden jih zaprejo na zaprti oddelek!