fbpx

Peter Jančič: Bobnarjeva ni tiho, kakšno bo maščevanje Goloba, pa še Čeferin

Urednik in novinar portala Spletni časopis Peter Jančič (Foto: STA)

Tatjana Bobnar je s šefom policije Boštjanom Lindavom presenetila. Ko se je premier Robert Golob odločil, da bo obračunal z njima, se ni priklonila. Ni bila in ni tiho. Ko je prej izvajala politične menjave, sem jo kritiziral. Zdaj je pogumna. Golob je s skupino ljudi okoli sebe doslej opravičeval lomastenje po državnih organih, podsistemih, državnih podjetjih in medijih z bojem proti na volitvah poraženim temnim silam.

Z logiko, da morajo biti poraženci tiho, je utišal žrtve političnih čistk. Mnogi si niso upali pisniti. Ob Bobnarjevi in Lindavu pa se je resno spotaknil. Nista poraženca volitev. Vodita pomembne državne institucije. In nista tiho. Vsaj ne povsem. Golob in njegovi tesni sodelavci so zaradi tega v resnih težavah na več koncih.

Je goljufal Milović ali sta Aleksander Čeferin in Nada Drobne Popović?
Lindav in Bobnarjeva sta nam razkrila, da je šefu vlade pomagal ustanavljati lastno varnostno službo obsojenec, kar je predsednik vlade prikrival javnosti in parlamentu. Opozicijski poslanec Zvonko Černač (SDS) je ocenil celo, da je premier državnemu zboru lagal. Tako:

Za prikrivanje, kdo mu pomaga, je imel Golob dobre razloge. Če bi se razvedelo, da obsojenec pomaga določati državno politiko, bi to osramotilo celotno državo, povrhu pa je Golob zdaj, ko se je razvedelo, kdo zanj dela, v konfliktnem položaju z vrsto zelo pomembnih posameznikov, ki so ga pomagali spraviti na oblast.

Denimo, z odvetniško družino Čeferin in samim šefom evropske nogometne zveze Aleksandrom Čeferinom, pa s šefico Petrola Nado Drobne Popovič … Kot je Lindav razkril v svojem poročilu o političnih pritiskih, je premieru pri ustanovitvi varnostne službe v generalnem sekretariatu vlade pomagal Miloš Njegoslav Milović, ki je pred desetletji opravljal dela varnostnika politikov, tudi Janeza Drnovška, a se je pozneje znašel v kazenskih postopkih in bil za goljufanje državnih železnic tudi obsojen na višjem sodišču, a se je pritožil še na vrhovno sodišče. V začetku lanskega leta je na nižjem sodišču zapisal, kako je za plačilom za delo, ki ga ni bilo, zaradi česar je v kazenskem postopku, tih dogovor, da bodo na ta način poplačane usluge Aleksandru Čeferinu, za kar bi naj vedela tudi Nada Drobne Popovič, ki je bila takrat finančnica na železnicah. Milović pa naj bi bil zdaj žrtev tega “ozadja”. Trdil je, da so Nada Drobne Popovič, Aleksander Čeferin in drugi ponarejali poslovno dokumentacijo, kar je kaznivo dejanje. Goljufija po domače. To je Milovič v ponovnem sojenju, ki se pozneje na višjem sodišču ni izšlo v njegov prid, trdil tako:

Vir: Spletni časopis

Vsi, ki jih omenja, so zanikali, da bi se dogajalo, kar trdi Milović. To je logično. Če bi bilo res, bi to zanje pomenilo resne težave. Šefica Petrola Nada Drobne Popovič bi letela z vrha največjega prodajalca naftnih derivatov, Aleksander Čeferin z vrha UEFE. Goljufi ne morejo biti na pomembnih funkcijah. Miloviča je nižje sodišče dvakrat oprostilo, a je te sodbe višje sodišče obakrat razveljavilo in Milovića v drugo samo obsodilo. A se je pritožil na vrhovno sodišče, kjer pa postopek še ni končan. Celotno zaključno besedo, kjer govori o fiktivnem poslu za poplačilo Aleksandra Čeferina, lahko preberete tukaj: Zaključna beseda obtoženca Miloša Njegoslava Milovića. Zgodbo o tem smo aprila s še več podrobnostmi in tudi z odzivi prizadetih objavili na Siol.net.

Šef policije o vodenju z obsojencem
Dokler je šlo le za trditve nekega nekdanjega varnostnika, ki za to, da bi se ubranil pred sodbo o kraji državnemu podjetju, piše hude obtožbe na račun pomembnih posameznikov, to ni bilo zelo pomembno. Če pa je ta mož na prikrit način pomemben zaupnik šefa vlade Roberta Goloba in ob nastajanju vlade na sestankih z najvišjimi šefi policije utemeljuje, zakaj mora nastati posebna policijska enota v generalnem sekretariatu vlade za varovanje Goloba, dobijo dogodki lahko druge dimenzije. Če Miloviću premier Golob tako močno zaupa in povrhu prikriva njuno sodelovanje, je dilema, ali ni morda res kar Milović trdi. Je bil žrtev goljufije drugih pomembnih državljanov. To bi bil velik škandal. Celo na evropski ravni, ker gre tudi za Aleksandra Čeferina. A Lindav je imel drugačen razlog kot šef evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin ali Nada Drobne Popovič, da so mu šli lasje pokonci, ko mu je Golob za sogovornika o reorganizaciji policije pripeljal Milovića. Generalni direktorji policije se o organiziranosti policije in varovanju pomembnih politikov preprosto ne pogovarjajo z že obsojenimi in takšnimi, ki niso zaposleni v policiji ali kakšnih pomembnih institucijah. Nikjer. Razen pri Robertu Golobu. Pri Golobu morajo početi marsikaj. Vlada ulica.

Kaj Robert Golob poskuša doseči s pomočjo Milovića, ki je v preteklosti iz težav na sumljive načine poskušal pomagati že ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, lahko le ugibamo. Uradno Milović nima nobene vloge in ne obstaja. Če verjamete. Podobo, da je premier zašel v nenavadno smer, še okrepi, ker Lindav opisuje tudi, kako je Golob zahteval, da morata z notranjo ministrico Tatjano Bobnar na vrh nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) premestiti Darka Muženiča. Čeprav sta z notranjo ministrico opozarjala, da tega ne smeta storiti, ker proti Muženiču poteka preiskava evropskega tožilstva zaradi suma zlorabe evropskega denarja in je treba počakati, da se konča, je premier vztrajal in predlagal celo, da bi evropsko tožilstvo pozvali, naj stvar čim hitreje konča. Med prijatelji. Muženič je bil konec julija imenovan za vršilca dolžnosti direktorja NPU. Ovadbo proti Muženiču pa je evropsko tožilstvo zavrglo prejšnji mesec. Pisanje Lindava razkriva še, da je Golob zahteval tudi, da se “nekaj stori” z direktorjem policije na “njegovem koncu”. Šlo naj bi za Evgena Govekarja s policijske uprave Nova Gorica, s katerim v Svobodi tudi niso zadovoljni. Da je pri tem pokalo, se je dodatno pokazalo, ker je notranja ministrica Tatjana Bobnar v svojem poročilu o političnih pritiskih premiera opozorila na SMS, ki ga je 29. 10. prejela od nekdanje novinarke Necenzurirano, danes pa glavne piarovke Svobode Vesne Vuković, da so odkrili raztrgane plakate GS, a da ne vedo, če bi to prijavili, “ker se ve, kdo vodi policijsko upravo NG”.

Ni “naš” in ni zagotovil, da bo izvajal navodila stranke, je bilo sporočilo Vukovićeve.

Je cilj preprečiti preiskovanje Goloba in njegovih “poslov”?
To precej jasno kaže, da Golob z vodenjem vlade svoji stranki zagotavlja prednosti v represivnem aparatu, ni pa mogoče izključiti niti možnosti, da je cilj tudi blokirati nadaljevanje preiskave ravnanj Goloba v GEN-I v preteklosti. In to na visokem nivoju. S postavljanjem šefov. Takšno ravnanje lahko služi še dodatnemu cilju, ki za državo tudi ni novost: zlorabam v prihodnje proti opoziciji, predvsem SDS, ki ji je Golob že zdaj z vladno koalicijo v parlamentu onemogočil, da bi opravljala običajen opozicijski nadzor vladajočih. Golobu pa pri tem pomaga NSi Mateja Tonina.

Daleč največja opozicijska stranka ne vodi komisije za nadzor javnih financ in za nadzor obveščevalnih služb. Na vrh obeh nadzornih komisij je vladna koalicija mimo rezultatov volitev postavila poslance majhne NSi in se s tem znebila nadležne in nekajkrat večje SDS. Takšno ravnanje je nedemokratično in je zloraba oblasti. Z onemogočanjem SDS so preprečili preverjanje Golobove privatizacije državnega Gen-I v parlamentu, razčiščenje dilem, zakaj je v preteklosti 103.000 evrov nakazal iz državnega GEN-I podjetju, ki ga je ustanovila in vodila Vesna Vuković, pa tudi vseh nenavadnih zamenjav in reorganizacij na vrhu policije, za katerimi so bile neposredne zahteve Roberta Goloba, kar sta zdaj razkrila notranja ministrica Tatjana Bobnar in generalni direktor policije Boštjan Lindav. Zakaj je predsednik NSi Matej Tonin sprejel igro onemogočanja SDS, ni povsem jasno. Pojasnilo, da s tem stopa iz sence SDS in da jim pripadajo funkcije, ki jim glede na rezultat volitev ne pripadajo, je na majavih nogah, in NSi se lahko zgodi, da bo obveljala za nekakšno Levico Luke Meseca v času vlade Marjana Šarca, ki je bila koalicijski partner vlade v opoziciji.

Sedeti na dveh stolih je tvegano. Lahko padeš vmes. Da je Bobnarjeva odstopila, je bilo logično, ker s šefom vlade Golobom, ki poskuša voditi ministrstvo mimo nje, očitno ne more delati. Za cilje opozicijske SDS bi bilo še bolje, če bi Bobnarjeva vztrajala in bi jo moral Golob odstaviti. Kraval in težave koalicijskih partnerjev bi bile v tem primeru še večje. Že zdaj je v koaliciji hudo, ko morajo braniti očitno napačno ravnanje šefa vlade. A veliko presenečenje je bilo že to, da nista Bobnarjeva in Lindav odšla po tihem in s sklonjeno glavo. Ministrica je razkrila tudi, kako ji je Golob predlagal, da si njegovo zaupanje lahko spet pridobi z odpuščanjem iz policije nekoga, za katerega ni bilo nobenih razlogov, da ga odpusti.

V parlamentu bo zdaj še precej bolj napeto, ker povsem utišati opozicije z nobeno trgovino vladnih strank z NSi ni mogoče, Bobnarjeva pa tudi še lahko pride pojasnit svoj odstop. Poslanec SDS Žan Mahnič premiera Goloba že čaka s poslanskim vprašanjem, da bi mu dodatno pojasnil, zakaj mu je prejšnji mesec prikrival vlogo Miloviča pri ustanavljanju posebne varnostne službe za Goloba in “politizacijo policije”, ki jo izvaja z odstavljanjem Bobnarjeve. Pa zakaj je trdil, kako Bobnarjevo povsem podpira in da ni sporov.

Da bi ugotovili, kako se bo Golob, ki slovi po vihravem značaju, s svojo stranko, mediji in koalicijo maščeval Bobnarjevi in Lindavu, pa ne bo treba dolgo čakati.

Peter Jančič 

Kolumna je bila prvotno objavljena na Spletničasopis