Moj glavni pravosodni moto se glasi: dokler je Janković na svobodi, je Bavčar nedolžen. To v resnici ne pomeni, da Igor Bavčar ni ničesar kriv, pomeni pa, da so nekoga pozabili procesirati. Zato tudi neverjeten angažma globoke države na čelu z Milanom Kučanom, šefom udbe in partije v zaledju, da Zoran Janković še enkrat postane ljubljanski župan. Ko pade, bodo kot keglji padli vsi tisti, ki so na njegovih privilegiranih finančnih spiskih. A tudi mestna oblast ima verjetno nekje svojega mafijskega računovodjo, ki bo nekoč zapel kot sosedov petelin ob petih zjutraj, ki ga je lani dal lastnik zaklati, ker se je soseda preveč pritoževala. Janković tudi ne bi rok križem držal …
Kako se kupuje mafijska lojalnost, najbolje vedo vsi tisti, ki so njega dni šli v procesiji na magistrat, da so se poklonili Zoranu Jankoviću in ga “ljubim ruke i noge i dupe” (ali v prevodu: poljubljamo roke in noge in zadnjico, ali kot je rekel nekdo: šlo je za tako imenovani rektalni alpinizem) poprosili, naj jih vodi v njihovo lepo prihodnost. Ki je itak že bila lepa in preplačana in krivično nagrajevana.
Saraoški sultan se je dal poprositi, da bo šef države takoj za Kučanom, a so ga – poleg politične primitivnosti in nesposobnosti – izdali tudi nekateri njegovi kadri. Zdaj, ko je iz policijskih prisluhov znano, da je nedolžen toliko kot osemdesetletna kurba iz javne hiše, bi človek pričakoval, da je v nekaterih njegovih podpornikih še malo moralnosti – a je ni. Prvi je Jankovića podprl šef politične mafije Slovenije, udbe in partije Milan Kučan, takoj za njim pa dva uda Cerkve. Najprej Geza Filo, kar nekako stoji, saj se je ob prvi predsedniški kandidaturi Kučan razglasil za protestanta. Potem pa še katoliški, v Berlin izgnani Izidor Pečovnik – Dori. Seveda ima Janković še podporo pravoslavne cerkve, ker je malo pravoslavec, ima pa tudi podporo islamske skupnosti, ker je malo musliman. Generalno – verska udba Jankovića podpira.
Jankovićev odnos do žensk je v nasprotju z evangeličanskim in katoliškim naukom
Z verskega stališča se je vsem omenjenim podpornikom malo utrgalo. Globoko v nasprotju z evangeličanskim in katoliškim učenjem je, da z ženskami delaš kot s spolnimi objekti in sužnji. To je Janković tudi storil v primeru farmacevtke. Ne v protestantskem in ne v katoliškem izvornem duhu tudi ni, da za normalne poslovne zadeve zahtevaš deset odstotkov. Pri čemer se Janković ne more izgovarjati na nabirke pri mašah, ker tam gre za prostovoljno dejavnost, pri njem pa za pogoj, če hočeš dobiti posel. In to so policaji ujeli v prisluhe in takrat se je Jankovića tudi uradno prijelo ime “mister 10 odstotkov”. Nevzet Porić, generalni sekretar islamske skupnosti, in njegova skupnost sta Jankoviću zaradi podpore izgradnji džamije sicer lahko hvaležna, čeprav ni bilo zastonj. A Porić in njegovi Alahu akbar so mirno požrli, da Janković otroškim vrtcem, osnovnim šolam ter nekaterim firmam deli oznako “LGBT prijazni”, čeprav bi drugače spolno usmerjene v drugačnih okoliščinah metali z ljubljanskega Nebotičnika. A pomembno je, da islamska vojašnica, kot ji pravijo dobro informirani, stoji in da si je Porić dobro zapomnil vse tiste, ki so njeni izgradnji nasprotovali. Okej Porić, grožnjo smo razumeli! In ta Porić sedi kot svetnik v mestni skupščini v koaliciji z gej Jankovićem. Tudi islam ni več to, kar menda je.
Sodnica rekla sodnici: Zoki neki ma
Osebno me seveda nihče ne bo prepričal, da so tiste prisluhe, ki so Jankovića močno obremenili (farmacevtka je le vzporedna svinjska zgodba in podoba tega človeka), zamočili in jih je sodišče dalo uničiti. Čeprav vem, da smo včasih krivični tako do tožilcev in sodnikov nasploh, pa takšni primeri (poleg zadeve Janša in Patria in Kangler, Novič ter zdaj Radan) mečejo slabo luč na vse. V nebo vpijoči primer je na primer generalni tožilec Jože Kozina, ki je na parlamentarnem odboru za pravosodje tako rekoč imel ultra levičarski ideološki izpad celo v prisotnosti svojega šefa Draga Škete in se ni zgodilo nič. Povsod drugod v civiliziranem svetu bi bil isto minute bivši in na cesti.
In tudi Jankoviću se doslej še ni zgodilo nič. Kot v Šifrerjevi pesmi “Lepa dekleta ljubijo barabe” se je našla tožilka (zdaj sodnica!), ki je fejsbuk prijateljici, sodnici v zadevi Patria Barbari Klajnšek dahnila: Zoki neki ma. A to je doslej spoznala samo nesrečna farmacevtka. Klajnškova in Karmen Erčulj pa sta zdaj kolegici na okrožnem ljubljanskem sodišču. Kjer naj bi steklo nekaj procesov proti Jankoviću.
Vem, da ima Bog veliko drugega pomembnega dela, ampak prosim lepo – tule bi pa lahko usekal.
Vinko Vasle