Poglejte si te levičarske nevladne organizacije, ki so največji proračunski zajedavci

Datum:

V zadnjem času se vse pogosteje sliši o t. i. nevladnih organizacijah, skrajšano NVO. Da teh ni malo, vam je zagotovo postalo že jasno. Da pa gre v večini primerov za t. i. sinekuro, pa vam bom skušala podrobneje pokazati na konkretnih primerih. Gre za povsem naključno izbrana društva, kar je glede na število razumljivo. V prihodnje se bom zagotovo »pozabavala« predvsem z ZZB, v sklopu tožbe, na katero me je napotilo Vrhovno državno tožilstvo, zato o tem v bližnji prihodnosti.

Na dan 31. 12. 2016 je bilo v Sloveniji registriranih 27.365 nevladnih organizacij. To je podatek s spletne strani Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), ki je od svoje ustanovitve leta 2003 iz proračuna po podatkih spletne baze ERAR prejel 3.398.180,10 EUR, od tega npr. decembra 2010 kar 204.697,00 EUR. Torej imajo nevladne organizacije krovno nevladno organizacijo, ki jo financira državni proračun. Pri predstavitvi CNVOS-a vsaj mene najbolj zbode, kaj je zapisano pod ugodnosti članstva. Med na prvi pogled kar impresivnim številom brezplačnih ugodnosti je najbolj pogosto uporabljena beseda “kratko”. Tako je vse, kar je brezplačno, “kratko”. Kratko pravno svetovanje, brezplačno kratko svetovanje na temo črpanja sredstev na različnih domačih in evropskih razpisih, brezplačno kratko svetovanje na področjih komuniciranja s sponzorji in donatorji, člani in javnostjo … Torej, dejansko vas na kratko poskušajo naučiti, kako priti do zastonj denarja, pa s čimerkoli se že nameravate poleg tega ukvarjati.

Število nevladnih organizacij naj bi bilo konec leta 2016 (po podatkih njihove krovne organizacije CNVOS 27.365, od tega 24.008 društev, 3.094 zasebnih zavodov in 263 ustanov). Kdo jih financira, kdo so ustanovitelji in člani, je seveda izjemno zanimivo, žal pa preobsežno za eno kolumno in čas, ki mi je na voljo. Naj vas pa ne čudi, če najdete med eksotičnimi društvi osebe, ki so zaposlene npr. na Državnem tožilstvu. Posvetila se bom samo tistim, ki jih financiramo iz proračuna, kjer najlažje razumemo, da gre denar neposredno iz naše denarnice.

Nevladno financiranje ima korenine v socialističnih časih
Kako se torej povežeta pojma nevladna organizacija in financiranje iz državnega proračuna, je seveda neznanka, v kateri pa najdemo veliko znank in znancev, še vedno aktivnih in znanih iz časov, ko so bili člani vladnih, socialističnih organizacij. Društva, zavodi in podobne NVO pridobivajo denar iz proračuna v primeru, ko imajo status društva, ki deluje v javnem interesu. Pa tudi sicer, če se prijavijo na kakšne razpise vladnih služb.

Kot rečeno, povsem po naključju izbrani podatki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kažejo, da pri njih pridobi društvo status javnega društva na področju socialnega varstva, poleg »blablabla« pogoja, ki se pojavlja pri vseh društvih, tisto, ki izpolnjuje še naslednja pogoja:
– prispeva k razvoju področja socialnega varstva tako, da društvo širi strokovno znanje z organiziranjem in izvajanjem posvetov, kongresov, seminarjev in drugih oblik srečanj (hej, Štefanec, poglejte, koliko posvetov in izobraževanj je bilo in kdo jih je opravljal!).
Še bolj zanimiv pogoj, vsaj po moje, pa je, da društvo:
– izvaja dejavnost, ki je po kvaliteti ali po namenu primerljiva z dejavnostjo javnih zavodov, oziroma dejavnost, ki pomeni dopolnjevanje mreže javnih zavodov po vsebini dela ali po načinu delovanja ali ima pridobljeno verifikacijsko listino s strani Socialne zbornice Slovenije.

Seveda so še nekateri drugi pogoji, npr. da se financira tudi iz EU-sredstev, kot pogoj, da se financira še iz naših (na kratko, če hočeš, da ti damo denar, najprej naberači v EU). Ustavila se bom pri tem drugem pogoju, to je, da »izvaja dejavnosti, ki so po kakovosti ali namenu primerljive z dejavnostjo javnih zavodov«.
Če že ne prej, se nam mora vsaj tukaj postaviti vprašanje, kaj pa je nevladna organizacija, ki jo financira proračun in ki izvaja dejavnosti, ki so po kakovosti in namenu primerljive z dejavnostjo javnih zavodov?
Nevladna organizacija naj bi bila po nekakšni, vsaj moji, definiciji takšna organizacija, ki ni del vladajoče politike, ki je ne financira država niti je ne ustanovi država. Na splošno naj bi sicer veljala definicija, ki jo je Vlada RS povzela po Evropski komisiji: »NVO je prostovoljna, neodvisna in nepridobitna organizacija civilne družbe, s statusom pravne osebe, ki jo skladno z zakonom ustanovijo fizične ali pravne osebe zasebnega prava.«

Edino revizijsko poročilo je bilo tisto, ki ga je opravilo Računsko sodišče RS in ga je podpisal sedanji EU-poslanec z blagovno znamko »Verjamem«. Revizijsko poročilo POSLOVANJE MINISTRSTEV PRI ZAGOTAVLJANJU JAVNEGA INTERESA DRUŠTEV za obdobje 2002 – 2007 ugotavlja, da je bilo do leta 2007 skupno 20.866 vseh društev, od tega je bilo po podatkih Ministrstva RS za notranje zadeve 2.425 društev s statusom v javnem interesu ali 11,6 % vseh društev. Po podatkih CNVOS (Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij) pa je bilo, kot je že navedeno, konec leta 2016 v Sloveniji registriranih že 27.365 NVO, od tega 24.008 društev, 3.094 zasebnih zavodov in 263 ustanov. Torej smo v manj kot desetih letih povečali število društev za okrog tretjino. Ker ni podatka o tem, koliko društev je pridobilo status »v javnem interesu«, je primerjava nemogoča, računsko sodišče pa novega revizijskega poročila že deset let ni naredilo. V revizijskem poročilu do leta 2007 je bilo največje število društev s posebnim statusom, to je »javni interes«, na Ministrstvu RS za družino, delo, socialne zadeve in enake možnosti. Kljub napotilom Računskega sodišča RS, da se morajo seznami društev, ki delujejo v javnem interesu, javno objaviti, in navkljub ugotovljenemu največjemu številu takšnih društev prav na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se do tega podatka, za razliko od npr. ministrstva za šolstvo, ne da priti zlahka.

Ob prej pomanjkljivih pravnih podlagah je zdaj vrzel zapolnil Zakon o društvih in »Pravilnik«. Ne bom vas dolgočasila s povzemanjem Pravilnika. Na kratko pa drži, za »javni interes« zadostuje oziroma je pogoj, da se društvo kakorkoli bori za enakost spolov. Poenostavljeno, vendar povzeto bistvo Pravilnika. Od leta 2014 so tako dobila poleg prej številnih društev status »v javnem interesu« le še tri društva:

Humanost in dobrodelnost nista poceni
Za Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja verjamem, da je koristno. Podatkov o ustanoviteljih društva ni mogoče najti na spletu, niti na Ajpesu, niti na Bizi.si, niti na Erar.si. Dobite pa informacije o podelitvi priznanj društvu, ki sta jih podelili tako Vika Potočnik kot Štefka Kučan. Društvo, ki je bilo ustanovljeno že 1998, je uradno od leta 2003 do konca 2016 prejelo 4.029.909,25 EUR. Od podelitve statusa »v javnem interesu« leta 2014 do konca 2016 kar 1.286,743,82 EUR. Se pravi, več kot 25 % celotne vsote za 13-letno obdobje. Biti v »javnem interesu« se očitno splača. Zaposlovalo naj bi med deset in 19 oseb. To naj bi bili prostovoljci, hiter izračun pa pokaže, da gre za lepe denarje. Humanost in dobrodelnost nista poceni. Že na prvi pogled je jasno, da Vlada RS ne varčuje na primeru nevladnih organizacij. Nasprotno, hrani jih z veliko žlico in si s tem kupuje prihodnje volivce, ki se zaposlujejo, ne da bi kdo očital, da gre za zaposlovanje v javnem sektorju.

Naslednje društvo, ki je pridobilo status društva »v javnem interesu«, je v letu 2015 ustanovljeno Društvo Evropska mreža za enakost spolov. Edina zastopnica je Sonja Lokar, društvo pa je dobilo denar le dvakrat, in sicer od:

Odjokala iz Beograda v objem EU
Nadzornega organa društvo nima vpisanega, niti ustanovitelja, je pa zastopnica Sonja Lokar in sedež društva je na naslovu Levstikova 15 Ljubljana, naključno, ampak res samo naključno, na istem naslovu, kot ima sedež stranka SD, naslednica stranke, katere omenjena članica je s solzami v očeh zapuščala Beograd. Zdaj pa se je poevropila vsaj v nazivu ali pa jo je Evropa »omrežila«. Kakšna je korist omenjenega društva, ki naj bi bilo v »javnem interesu«, je težko vedeti. Tako na pamet pa mislim, da je gospa ali tovarišica Sonja Lokar kam odpotovala, vsaj na kakšno konferenco. Je pa nedvomno skriti adut, če bo potreba, bo društvo pravočasno poskrbelo za enakost spolov. Tukaj smo ženske vsaj malo privilegirane, strahu pred rezanjem česa odvečnega v imenu enakosti se nam verjetno ni treba bati.

Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti, Društvo Vita Activa, Povšetova 104, vodi dr. Iztok Šori. Na spletni strani se predstavlja z nalogo: Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa si prizadeva za uveljavljanje enakosti, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na spol, spolno usmerjenost, narodnost, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, družbeni položaj, izobrazbo ali katero drugo osebno okoliščino. Gre torej skoraj za identično bitko za enakost spolov kot pri prej omenjenem Društvu Evropska mreža za enakost spolov, ki ga vodi Sonja Lokar.

Dr. Iztok Šori je tudi član Mirovnega inštituta in, pazite, hkrati tudi član strokovnega sveta za enakost spolov, ustanovljenega pri istem ministrstvu za družino, delo, socialne zadeve in enake možnosti (toliko o nevladnosti), ki je »njegovemu« društvu podelilo status, da dela v »javnem interesu«. Poleg njega je članica tega »strokovnega sveta« na ministrstvu tudi Sonja Lokar, ostali člani pa so navedeni v nadaljevanju. Društvo je v letu 2008 od Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete (FF), prejelo dve nakazili preko 5.000 evrov, nato še dve nakazili od Vlade RS – Urada za enake možnosti, pa spet od FF. Prva zastopnica društva je bila Mojca Dobnikar, sicer samozaposlena v kulturi, z naslovom Povšetova 104, torej naslovom »društva v javnem interesu«. Tudi ona je seveda dobila honorar od FF. Ali gre za naključno prepletanje naključnih znancev, društvenih aktivistov? Ne, to ni moje delo, da raziščem, s tem bi se morali ukvarjati drugi.

Kakorkoli, na Googlu ni najti nič impresivnega, kar naj bi to društvo naredilo. Kot rečeno, pa v oči bode podvajanje domnevnih aktivnosti nevladnih društev v javnem interesu in sveta z imenom »strokovni svet za enakost spolov«, ustanovljenega pri istem ministrstvu. Člani strokovnega sveta so poleg prej omenjenih še:

Anja Kopač Mrak, ministrica, politična stranka SD;
– predavateljica FDV Martina Vuk, državna sekretarka, že prva zaposlitev je bila na ministrstvu, zdaj je na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, tudi predsednica ženskega foruma SD …;
Maruša Gortnar, vodja Sektorja za enake možnosti, Mirovni inštitut, redno zaposlena na ministrstvu, do njene izobrazbe se je nemogoče prebiti;
Aleksandra Kanjuo Mrčela, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, največje presenečenje oz. verjetno že kar krona njenega dela je brez dvoma študija, ki je bila predstavljena tudi v Mladini: »Raziskovalci s Cambridgea in Lakehead University v Kanadi so se v raziskavi o neenakosti med plačami žensk in moških dokopali do rezultata, ki je presenetil tudi njih. V Sloveniji naj bi ženske zaslužile več kot moški.«;
Milica Antić Gaber, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, politične pripadnosti žene nekdanjega ministra, ki si ga bomo zapomnili po »gabrovih dnevih«, ni treba navajati;
Roman Kuhar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, znan po izjavi »Pravi moški niti nočem (ali ne morem?) biti«, toliko o enakosti. Sicer raziskovalec na Mirovnem inštitutu in docent na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti;
Tilen Štajnpihler, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, sodelavec Mirovnega inštituta, katerega projekt je odprava sistematične diskriminacije LGB-ljudi. Eden od ciljev projekta je analiza pravnega okvira, ki se dotika ali bi se moral dotikati položaja istospolnih partnerskih skupnosti v Sloveniji.

OK? Je vse jasno?

Barbara Kresal, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, Ekonomska fakulteta in Inštitut za delo pri Pravni fakulteti, sodelovala je pod vodstvom Čačinovič Vogrinčičeve pri projektu »usklajevanje družinskega in poklicnega dela«. Mislim, da smo po tem projektu vsi bistveno bolje uskladili delo in se za projekt tudi zahvaljujemo. Najbolj me je presenetila njena ugotovitev, da smo ženske noseče, rojevamo in dojimo otroke. Kot razumem, je tukaj teorija o enakosti pogorela v celoti?

Metka Roksandič, Ženski lobi Slovenije. Društvo Ženski lobi Slovenije, katerega predsednica v mandatu 2013 – 2017 spet ni nihče drug kot že večkrat omenjena Sonja Lokar.

– Sonja Lokar, Evropska mreža za enakost spolov, poznamo in ne bomo izgubljali besed. Je pa gospa zelo aktivna v številnih (preštevilnih?) društvih. Društvo Ženski lobi Slovenije je v štirih letih iz proračuna dobilo 13.181,00 evrov. Evro na evro, pa se nabere tudi upokojeni tovarišici Sonji Lokar.

Sonja Šmuc, Združenje Manager, je članica več organov, kot so akreditacijska komisija DUTB, Svet za enakost spolov RS, Advisory Committee on Equal Opportunities for Men and Women pri Evropski komisiji, upravnega odbora Samit100 poslovnih voditeljev JV Evrope … Ste že slišali zanjo? Jaz ne!

Nataša Briški, Metina lista, znana po svoji izjavi: “Avgusta sem pisala o tem, zakaj ne bo izvoljen za ameriškega predsednika«. Seveda je govorila o predsedniku ZDA Donaldu Trumpu. Ja, tudi ona je članica sveta …

– Že omenjeni dr. Iztok Šori, Mirovni inštitut in Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa, sedež na Povšetovi 104 (ne zamenjujte z zapori), kjer ima sedež tudi predhodna zastopnica društva Mojca Dobnikar, ena od treh soustanoviteljic društva LILIT, zdaj samostojna delavka v kulturi.

Katja Zabukovec Kerin, DNK – Društvo za nenasilno komunikacijo, od ustanovitve zastopnica društva, ki je prejelo v tem času 6.881.457,41 evrov. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1997 in tako torej gospa že 20 let zastopa to društvo. Dopuščam možnost, da je društvo posameznikom tudi v pomoč. Moja izkušnja z njimi pa sega v čas, ko je Silvo Plut usmrtil zadnjo žrtev kmalu po tem, ko je ta uspešno, skupaj z možem, zaključila tečaj nenasilne komunikacije. Na pripombo sodnice, zakaj Ljubici mož ni pomagal, sem jo le spomnila, da ju je oba napotila na omenjeno društvo, zato naj se ne čudi. Vendar to le malo za šalo, verjamem, da to društvo lahko in tudi dejansko opravi veliko dobrega, saj ljudje ne znajo več mirno komunicirati, žal pa je nasilje v komuniciranju najbolj navzoče na levici, ki ravno vsa ta »društva« vodi in ustanavlja.

Kotnikove pač ne bomo kar tako hitro pozabili!

In še:

Angela Murko Pleš, Ženski lobi Slovenije, nekdanja članica SD, pokojna, žal pa ministrstvo na spletno stran uvršča tudi mrtve duše. Mogoče kot dokaz, da smo vsaj po smrti vsi enaki.

Na enakost spolov ne dajo veliko
Od 15 članov, ki sestavljajo svet na ministrstvu, so samo trije moški (?), kar kaže, da je ta strokovni »svet o enakosti spolov« zgrešil bistvo že pri poimenovanju. Članice in člani so prepoznavno politično orientirani, iz česar sklepam, da se beseda enakost nanaša samo na politično pripadnost, kar pa je verjetno tudi razlog, da prejemaš denar kot član nevladne organizacije in kot član strokovnega telesa kakšnega ministrstva.

Pri vseh naporih, ki jih vlagajo državne institucije, posamezniki, društva v javnem interesu in brez njega, bi morali že davno biti vsi enaki. Kot državljani Države iz romana MI, kjer so ljudje tako enaki, da so samo še številke, brez zasebnosti, kjer mora biti celo poezija v službi države, kjer živijo vsi enako, vstajajo ob isti uri, kot eden gredo v službo … Seveda pa to ne velja za vse te člane takšnih in drugačnih društev, ki nam skušajo za velike denarje, ki jih prejemajo, vsiliti idejo enakosti. Svoje nasilje do drugače mislečih pa skrivajo za miroljubnimi imeni svojih »združb« v interesu politične levice.

Bo šele naslednja vlada posegla med zajedavce?
Nekdo bo moral zagristi v svet t. i. nevladnih organizacij, ki jih vlade najbolj izdatno financirajo in v katerih se prepletajo številni posamezniki, ki so bolj ali manj izpostavljeni na levi politični sceni. Če bi imeli delujočo KPK, ne pa, da imamo že od same ustanovitve KPK, ki deluje na osnovi enakih principov kot te nevladne organizacije, bi imela veliko dela.

Kakšen hec je šele pri NVO, ki jih ustanavlja Ministrstvo RS za kulturo! Resno delo za naslednjo vlado!!!
Zaključek? Ogromno delamo in nismo slabi, sicer bi pri vseh zajedavcih že zdavnaj bili do kosti obrani.
Pa ne razburjajte se, lahko vas pošljejo na tečaj nenasilne komunikacije!

Lucija Šikovec Ušaj

Sorodno

Zadnji prispevki

Na Teznem našli bombo iz druge svetovne vojne

Pri zemeljskih delih na ulici Ledina v mariborski četrti...

Grčijo sta v razmiku minute stresla dva močnejša potresa

Danes zjutraj sta Grčijo prizadela dva močna potresa, močnejša...

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...