Človek kot bitje nagonsko išče svojo duhovno-telesno celoto. To celovitost mu zagotavlja usklajen svetovni nazor, ki ni le predstava o svetu in človekovem mestu v njem, marveč tudi pogled na celotno resničnost in na naloge, ki mu jih nalaga ta resničnost. Če so človekova dejanja v nasprotju z njegovim razumevanjem sveta, postane človek nemiren, razklan, nesrečen. Če takega ravnanja noče spremeniti, potem se za pomiritev notranjega konflikta včasih zateče k spremembi oziroma prikrojitvi svojega nazora. V upanju, da bo s tem svoja ravnanja opravičil in jim dal globlji smisel.
Ne dolgo nazaj je slovenski narod trpel pod čudnim človeškim ravnanjem, ki je bilo odraz čudnega svetovnega nazora. Ne vem, kaj je bilo prej, ali ravnanje ali nazor. A ta čudni nazor, ki naj bi še vedno opravičeval nekdanje množične zločine, postaja iz leta v leto vse bolj čuden in smešen. Celo otroci se nič več ne igrajo partizanov in Nemcev, le še nekateri stari zastavonoše rdeče zvezde se še vedno igrajo partizane in domobrance.
Celotni “avantgardi” se izmikajo tla pod nogami in grozi jim, da jih bo zgodovina dokončno povozila. Na čem naj temeljijo svojo “avantgardnost”? Na revoluciji in njenih zločinih? “Tekovine revolucije” so tudi njim bolj v sramoto kot v ponos. Na komunistični Jugi in njenem bankrotu? Jugoslavije ni več – za Slovenijo gre! Na nasprotovanju slovenski osamosvojitvi? To bi pa najraje pozabili in se razglasili za osamosvojitelje Slovenije.
Socializem z mafijskim obrazom, ki želi biti avantgarda
Pred leti so najprej hoteli kar OF razglasiti za rojstvo slovenske državnosti, a je bilo to le malo prehudo, saj se je že leta 1945 slovenska partizanska vojska kar sama razpustila in oblast predala Titu. Zadnja leta pa so načrtovali in letos izvedli praznovanje 50-letnice, ko je bila po ukazu Tita v okviru jugoslovanske vojske tudi pri nas ustanovljena teritorialna obramba. Očitno so upali, da bo s takimi praznovanji in močno medijsko podporo jugoslovanska TO ali kar JLA oziroma komunistična partija postala v očeh javnosti izvor slovenske vojske in temelj samostojne demokratične države Slovenije. S tem bi morda nekako pomirili svojo vest glede nekdanjega nasprotovanja slovenski osamosvojitvi in se poleg veličastnih spomenikov Kardelja in Kidriča zavihteli na piedestal nekakšne državniške avtoritete.
Veliko časa, dela in denarja so vložili v ta projekt. Mogočna vrsta zastavonoš z rdečo zvezdo naj bi jasno dokazovala, kje je izvor in kdo je zaslužen za samostojno Slovenijo. Sam predsednik države in vrhovni poveljnik slovenske vojske naj bi blagoslovil ta shod in tako rekoč uzakonil jugo-komunistični izvor slovenske vojske. Naj se ve, da je partijsko vodstvo že pred petdesetimi leti načrtovalo samostojno Slovenijo (čeprav to ni bila nikoli njihova “intimna opcija”)!
Velike so želje po kontinuiteti
A predsednik države jih je prizemljil. Najprej je prepovedal simbole tiste vojske, ki nas je napadla. Na sami proslavi pa je jasno povedal, kdaj je bila ustanovljena slovenska vojska, ki nima nobene prave kontinuitete z nekdanjimi oboroženimi silami drugih držav, čeprav so morali v njih služili tudi Slovenci. Tudi ta dolgoletni projekt “legalizacije” jugo-komunistične kontinuitete je torej padel v vodo. Svetovnonazorski temelj prejšnjega režima in ravnanja partijskega vodstva izgubljajo še zadnjo oporo. Breme preteklosti jim očitno postaja vse težje. In ne bodo se ga osvobodili, dokler ne sprejmejo resnice, priznanja in vsega, kar je v takih primerih dolžen storiti pogumen in pošten človek.
Velike so želje po kontinuiteti. Hudo ideološko vojno bijejo, da bi tudi po zlomu Jugoslavije in zgodovinskem rojstvu slovenske države ostali “avantgarda” in trajno ohranili nadzor nad državnimi finančnimi tokovi, medijskim prostorom in vplivnim kadrovanjem. Tudi če bodo hoteli ostati na odru zgodovine, bodo morali spremeniti svoj nazorski okvir, saj je stari že davno razpadel. Da bi posodobili oziroma spremenili svoja ravnanja, pa očitno niso sposobni.
France Cukjati