fbpx

V nedeljo glasujmo trikrat PROTI!

Odgovorni urednik Demokracije Metod Berlec (Foto: Demokracija)

Za nami so lokalne volitve, ki so po seštevku osvojenih občinskih in mestnih svetnikov že petič zapored prinesle zmago Slovenski demokratski stranki. Po številu izvoljenih županov sta prva in druga SLS in SDS pred NSi in SD. Vladajoče Gibanje Svoboda je po izvoljenih občinskih in mestnih svetnikih s precejšnjim zaostankom na drugem mestu, za SDS, a le z enim županskim mestom. Druge politične stranke imajo le tu in tam kakšnega župana. Seveda se bo to nekoliko spremenilo po drugem krogu županskih volitev (po prvem krogu so župani znani v 166 občinah, v drugem krogu, 4. decembra, bo župane dobilo še 46 občin), ko bodo vse občine dobile svojega župana oziroma županjo. Na splošno so pomembno vlogo na lokalnih volitvah spet igrale t. i. neodvisne liste in “neodvisni” županski kandidati, ki so tradicionalnim političnim strankam predstavljale/predstavljali veliko konkurenco.

Znova se je pokazalo, da so desnosredinske stranke močnejše na podeželju, v manjših občinah, medtem ko so leve stranke oziroma liste, ki so povezane z njimi, močnejše v mestnih občinah. V Ljubljani je kljub številnim aferam spet zmagal razvpiti župan Zoran Janković. V Mariboru se bosta v drugem krogu pomerila dosedanji župan Saša Arsenović in nekdanji župan Franc Kangler. V šestih mestnih občinah bo tako še drugi krog, pri čemer večjih presenečenj ne pričakujejo. Morda kvečjemu v Novi Gorici, kjer se obeta zmaga kandidatu Gibanja Svoboda. Je pa recimo primer Kranja in skupnega kandidata SDS, NSi, SLS in Zelenih Slovenije Iva Bajca pokazal, da se v mestnih občinah obrestuje, če se desnosredinske stranke povežejo v podpori skupnemu kandidatu, ki ima tako realne možnosti vsaj za to, da se prebije v drugi krog in s tem ponudi volivcem alternativo.

Na tokratnih lokalnih volitvah je bil nižja volilna udeležba kot v preteklosti (leta 2018 51,18  odstotka), nižja tudi kot na nedavnih predsedniških volitvah. Več kot polovice ljudi (47,47 odstotkov) torej lokalna politika ne zanima, kar je po svoje nenavadno, saj prav lokalni politiki močno vplivajo na to, ali se bo občina uspešno razvijala ali ne. Volilna udeležba bo nedvomno zelo pomembna na nedeljskem trojnem zakonodajnem referendumu. Volivci se bomo izrekali o uveljavitvi sprememb zakona o vladi, noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija in spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi. V nedeljo (27. novembra 2022) bo lahko po uradnih podatkih ministrstva za notranje zadeve glasovalo 1.695.330 volilnih upravičencev. Možnost glasovanja bo imelo 1.588.469 volivcev v Sloveniji in 106.861 volivcev s stalnim prebivališčem v tujini. Da bi dosegli zavrnitveni kvorum, bi moralo proti uveljavitvi posameznega zakona glasovati 339.066 volivcev, kar pa je nedvomno velik zalogaj. Zato je pomembno, da se ljudje zavedajo, da so nedeljski referendumi pomembni za našo prihodnost.

Vsi trije zakoni, če jih ne zavrnemo z glasom proti, siromašijo Slovenijo,” pravi v ekskluzivnem intervjuju za tokratno številko Demokracije nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša. “Tako ali drugače vam jemljejo denar iz žepov in pravico odločanja iz vaših rok. V Sloveniji nas je 40-krat manj kot v Nemčiji, imeli pa bi za četrtino več ministrstev. Nova se ustanavljajo za to, da se ustvarijo ministrski stolčki za predsednike strank, ki so jih volivci pregnali iz parlamenta. Za Alenko Bratušek, Marjana Šarca in deloma Luko Mesca. To je edini razlog, ki bo davkoplačevalce stal v prihodnosti na desetine milijonov evrov, če zakona ne zavrnemo.”

Treba je ustaviti aroganco, razsipništvo, avtoritarnost in enoumje vladajoče leve koalicije
Zato je treba o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki nepremišljeno povečuje število ministrstev s 17 na 20, glasovati PROTI. Treba je glasovati tudi PROTI zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki določa predčasno prenehanje mandatov dosedanjim članom programskega sveta in nadzornega sveta RTV Slovenija. Edini namen sprememb zakona je takojšen prevzem organov upravljanja RTV Slovenija in s tem podreditev javnega zavoda RTV Slovenija vladajoči levi politiki. Se pravi, da bi bili znova priča popolnemu političnemu enoumju na tem javnem zavodu, ki ga plačujemo vsi slovenski davkoplačevalci. Zakon je tudi protiustaven, na kar opozarjajo številni znani slovenski ustavni pravniki in tudi sedanji generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough, s katerim smo se pogovarjali za tokratno revijo. Prav tako je treba glasovati PROTI zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dolgotrajni oskrbi, ker ukinja oziroma odlaga rešitve, ki urejajo področje dolgotrajne oskrbe, z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno skrbeti zase.

Treba je torej ustaviti aroganco, razsipništvo, avtoritarnost in enoumje vladajoče leve koalicije, ki brezsramno obračunava tudi z medijem, ki ga berete, kar je pokazalo udbovsko zaslišanje našega novinarja, urednika in komentatorja Jožeta Biščaka na parlamentarni preiskovalni komisiji, ki jo vodi razvpita Mojca Šetinc Pašek. Zato v nedeljo glasujmo trikrat PROTI!!!

Metod Berlec