Vsake toliko časa se v Sloveniji pojavljajo ideje, da bi morala avtomatsko predstavnice nežnejšega spola zasesti najvišje funkcije v državi. Tako je revija Zarja v lasti medijskega Odlazkovega imperija z naslovom Ko moški priznajo, da je čas za žensko lansirali potencialne ženske obraze tranzicijskega omrežja, ki bi se lahko soočile z najbolj odgovornimi funkcijami (predsednica vlade in države) v Sloveniji. Med kandidatke so uvrstili Violeto Bulc, Nino Kozorog, Lidijo Jerkič, Niko Kovač, Natašo Pirc Musar, Biserko Marolt Meden, Evgenijo Carl, Lidijo Jerkič, Darja Zaviršek, Moniko Žagar, Brigito Skelo Savič in Mileno Štular. Revija Zarja je predstavila samo ženske z levice, kar ni ravno uravnotežen izbor, ki bi vlival zaupanje državljanov.
Tranzicijski mediji vsake toliko prično javnosti prikazovati, da je prišel čas za žensko na položaju vodenja slovenske vlade. Po številnih neuspelih moških “novih” obrazih, bi po novem lansirali nekoga ženskega spola. Seveda z vprašljivimi političnimi in vodstvenimi izkušnjami, a z izrazito levo agendo. Predstavili so kandidatke, ki so del izrazito levega “establishmenta”.
Revija Zarja v lasti Odlazkovega medijskega imperija se je odločila, da bodo slovenski javnosti predstavili kar dvanajst predstavnic nežnejšega spola, ki naj bi bile primerne za bodočo predsednico vlade. Kot izgovor za članek so vzeli eno od izjav “žvižgača” Ivana Galeta ter izjavo režiserja Jana Cvitkoviča, ki je dejal, da mu je vseeno, ali je predsednica vlade Tanja Fajon, Ljudmila Novak “ali pa katera pa katera tretja. Mi smo zajebal’ vse, kar se je zajebat dalo,” pove režiser filma Kruh in mleko. V resnici pa gre le za ponujanje t.i. novih obrazov, kjer upajo, da bo ena izmed njih s pomočjo tranzicijskih medijev postala morebitna izzivalka največji parlamentarni stranki SDS na prihodnjih parlamentarnih volitvah.
Ali se predstavljate Violeto Bulc, Natašo Pirc Musar, Evgenijo Carl ali Lidijo Jerkič za predsednico vlade?
Za nekdanjo evropsko komisarko Violeto Bulc in sedaj odvetnico Natašo Pirc Musar so zapisali, da nikoli, “zares nikoli ne klatita neumnosti…Obe naženeta strah raznim nakladačem in čvekačem, ker jima preprosto niso kos, in obe sta dovolj oddaljeni od dnevne politike.” Za Musarjevo so tako zapisali, da bi takoj naredila red, saj ne bi bila ena trapa ali nedolžno jagnje. Za predsednico društva Srebrna nit Biserko Marolt Meden so predstavili kot izvrstno “mati naroda” in da zna odločno udariti po mizi, ko je treba. Evgenija Carl predstavlja za uredništvo Zarje trmasto in neupogljivo žensko.” Gajstna babnica par excellence. Potrebovali bi ne le eno, temveč celo vlado takšnih. Poln parlament takšnih.”
Lidija Jerkič je poznana kot predsednica največjega sindikata v Sloveniji, Združenja svobodnih sindikatov Slovenije. Za eno največjih sedanjih ideoloških sovražnic vlade je nasprotuje ukrepom vlade, da bi imeli njeni člani višje plače zaradi sprememba davčnega sistema. Opišejo jo, da izrabi vsako priložnost na opozarjanje in zagovarja pravice vseh zaposlenih. Bolj se je izkazala v zadnjih mesecih, da ji je več do njene visoke plače kot do boljšega položaja.
Še ena borka proti kapitalizmu se predstavlja dr. Darja Zaviršek, redna profesorica in raziskovalka iz Ljubljane, ki nasprotuje neoliberalizmu. Poudarijo, da zagovarja pravice žensk, “ki so jih vse slovenske vlade, še posebej zadnja, porinile v kot,” zapišejo v Zarji. Ja, tudi tokrat niso pozabili poudariti, da je položaj žensk slab prav pod sedanjo vlado. A se realno ni spremenilo nič, razen če se verjame “neodvisni stroki” v službi tranzicijskega omrežja.
Zraven podtaknili še feministko Niko Kovač
Dr. Monika Žagar je še ena profesorica in “razmišljajoča intelektualka.” Le ta se predstavlja kot zagovornica javnega zdravstva, šolstva in javnih domov za starejših. Slovenija se beseda javno zelo rado zlorablja, saj z njo zelo spretno manipulirajo na levem političnem polu. Žagarjevo pa lahko hitro postavimo vprašanje, če je sistem za javnega zdravstva, kjer letno izgine za 400 milijonov evrov.
Še ena ljubljenka tranzicijskih medijev je dr. Brigita Skela Savič se rada proglaša za zdravstveno strokovnjakinjo, kljub temu, da smo v našem mediju večkrat dokazali, da je njeno znanje o poznavanju medicine in predvsem sedanje epidemije zelo ubogo. “Je pogumna ženska, ki bi svoje mnenje vedno povedala na naglas,” zapišejo v Zarji.
Seveda niso pozabili na novodobno zvezdnico dominantnih medijev v lasti tranzicijskih tajkunov, Niko Kovač. O njej smo napisali veliko, zato si lahko o prvi “feministki” Slovenije vsak ustvari svoje mnenje. “Nika je mlada in neomadeževana z vladno politiko, zato bi kljub mladosti lahko bila dobra predsednica vlade,” so zapisali. To bi bilo zelo zanimivo opazovati, v kakšni vlogi bi se znašla njena “ljubezen”, sekretar poslanske skupine Levice Matej Kelenc. Pred kratkim smo v našem mediju odkrili, da je njen NVO Inštitut 8.marec le še eden od satelitov Levice, ki funkcionira lahko le na račun financiranje slovenskih davkoplačevalcev.
Ob koncu niso pozabili tudi na humanitarki Mileno Štular in Nino Kozorog. Ob teh dveh imenih še lahko potrdimo, da sta obe svoje poslanstvo opravljali s srcem in se nista spuščale v ideološke borbe s sedanjo vlado. Štularjeva velja za eno izmed pobudnic projekta Botrstvo. Druga, zdravnica Nina Kozorog se je izkazala na opozarjanje in težavni položaj upokojencev v slovenski družbi za katere poskuša poskrbeti v društvu Humanitarček. Ja, Kozoroga je pravilno opozorila, da bi njeno delo morala opraviti država. Ja, ji damo prav, a se lahko vprašamo, kaj so predvsem pretekle leve vlade na tem področju naredile na področjih o katerem so kritične vse Zarjine kandidatke za predsednico vlade ali države. A težava, da je vsaj večina od teh kandidatk tesno povezana s tranzicijskim omrežjem v Sloveniji. Le to omrežje se je v vse pore slovenske družbe usidralo kot rak. A tega v Zarji ne bodo omenili.
Luka Perš