Marksitična Delavska stranka Kurdistana (PKK) je danes naznanila, da se bo razpustila in po več kot 40 letih končala oboroženi upor proti Turčiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na kurdsko tiskovno agencijo ANF.
Kurdska stranka je danes sporočila, da se je 12. kongres PKK prejšnji teden odločil, da razpusti organizacijsko strukturo PKK in konča oboroženi boj. Do napovedi prihaja nekaj več kot dva meseca po tem, ko je k razpustitvi PKK konec februarja pozval njen vodja in ustanovitelj Abdulah Öcalan, poroča STA.
Za poziv k razpustitvi Delavske stranke Kurdistana, ki več kot štiri desetletja vodi upor Kurdov in v Turčiji velja za teroristično organizacijo, se je Öcalan takrat odločil po več tednih pogajanj s turškimi oblastmi o mirovni pobudi. Ankara je ustanovitelju PKK konec minulega leta na pobudo turških nacionalistov nepričakovano ponudila mirovno gesto, če se bo javno odpovedal nasilju in terorizmu ter pozval k razpustitvi PKK, kar je kasneje podprl tudi predsednik države Recep Tayyip Erdogan.
77-letni Öcalan je bil leta 1978 med ustanovitelji Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki jo Ankara in njeni zahodni zavezniki obravnavajo kot teroristično organizacijo, od leta 1984 pa je vodil upor Kurdov proti turški državi. Spopadi so odtlej zahtevali več deset tisoč življenj. Öcalan je po ustanovitvi PKK sicer večino časa preživel v Siriji, ki je Kurdom nudila zatočišče, dokler ga niso turški obveščevalci leta 1999 zajeli v Keniji. Od takrat prestaja dosmrtno zaporno kazen na otoku Imrali v Marmarskem morju jugozahodno od Istanbula.
Öcalan je že februarja iz turškega ujetništva pozval k razpustitvi skupine in sporočil, da je PKK presegla svoje prvotno poslanstvo. Oboroženi boj je bil po njegovih besedah potreben zaradi turške državne politike, ki je zanikala kurdsko identiteto in omejevala pravice ter svoboščine Kurdov. Danes pa temu ni več tako, potem ko je turška vlada v zadnjih letih sprejela več demokratičnih reform in spodbudila regionalni razvoj na območjih z večinsko kurdskim prebivalstvom.
Boj za samostojno državo
PKK se je od 80-ih let borila za samostojno kurdsko državo ali najmanj avtonomno kurdsko provinco znotraj Turčije, v zadnjem času pa se je skupina po lastnih navedbah odmaknila od tega cilja. Na Öcalanov poziv k razpustitvi PKK so se marca pozitivno odzvali kurdski voditelji v Siriji in Iraku, pozdravili so ga tudi visoki predstavniki ZN in Nemčije, kjer živi številčna kurdska skupnost, ki šteje vsaj milijon ljudi.
Turki pozdravili odločitev
Turški zunanji minister Hakan Fidan je pozdravil napoved Delavske stranke Kurdistana (PKK) o samorazpustitvi in koncu oboroženega boja, ki jo je označil za zgodovinsko. Pozitivni odzivi prihajajo tudi iz Sirije, Jordanije, Iraka in Evropske unije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Odločitev PKK je zgodovinska in zelo pomembna, zlasti z vidika trajnega miru in stabilnosti v naši regiji,” je turški zunanji minister Fidan povedal na skupni novinarski konferenci z ministrskima kolegoma iz Jordanije in Sirije.
Sirski zunanji minister Asad al Šajbani je čestital Turčiji in njeni vladi za dogovor s PKK, ki po njegovih besedah predstavlja “ključni trenutek ne le za notranjo varnost Turčije, temveč tudi za stabilnost celotne regije”. Podobno se je odzval tudi jordanski minister Ajman Safadi.
Predsednik avtonomne regije iraški Kurdistan Neširvan Barzani je pred tem prav tako pozdravil napoved razpustitve PKK in jo označil za znak politične zrelosti, ki bi lahko prinesla trajen mir in regionalno stabilnost.
Odzvala se je tudi Evropska unija, ki napoved PKK vidi kot priložnost za obe strani. “Menimo, da bi bil začetek verodostojnega mirovnega procesa za politično rešitev kurdskega vprašanja pozitiven korak k mirni in trajno vzdržni rešitvi,” je povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije Anouar El Anouni.
Med letoma 2013 in 2015 je PKK že razglasila premirje v okviru mirovnih pogajanj s turško vlado (imenovanih “proces rešitve”), a je to potem propadlo.
I. K.