V Novi Sloveniji ne vidijo več smisla v nadaljevanju postopkov za sprejem katerekoli od predlaganih ustavnih sprememb na polovici mandata. V času pred 33. obletnico sprejema Ustave RS so po navedbah STA namreč sprejeli sklep, da so časi za ustavne spremembe v tem mandatu minili.
V parlamentarni postopek je bilo vloženih že več predlogov za spremembo Ustave RS, med drugim tudi predlog, naj se ustava spremeni tako, da se pristojnost imenovanja sodnikov prenese iz državnega zbora na vsakokratnega predsednika republike. Ob predlogu so se sklicevali na dejstvo, da je slovenska ureditev evropski unikum, ki izvira iz “delegatnega” sistema SFRJ. Stroka in največja opozicijska stranka SDS sta na drugi strani očitali, da gre s tem za negacijo demokratičnega parlamentarnega nadzora nad sodstvom, saj je do zdaj sodnike potrjeval demokratično izvoljeni Državni zbor RS.
Med drugim so v koalicijskih strankah Gibanje Svoboda in Socialni demokrati skupaj s prvopodpisano opozicijsko stranko Nova Slovenija predlagali, naj ministre imenuje predsednik republike in ne Državni zbor RS kot doslej, ko so ministri morali prestati zaslišanja pred matičnim odborom. Ob tem so izpostavili, da se na ta način približujemo sistemu imenovanja funkcionarjev, kot je to značilno za Nemčijo.
Naj spomnimo, da so ustavne spremembe pogojevali še s spremembo sodnega sveta. Skladno s tem predlogom bi imel svet namesto sedanjih 11 članov 15 članov. Z dvotretjinsko večino navzočih poslancev bi v hramu demokracije izvolili sedem članov, osem pa bi jih izvolili sodniki.
Vlada je sicer v parlamentarni postopek vložila tudi predlog, ki naj bi omogočil nekatere razbremenitve ustavnega sodišča. V koaliciji so podporo pri predlogih, za katere so pobudnice potrebovale dvotretjinsko večino, iskali pri poslancih NSi, potem ko je ta podala predlog za več ustavnih sprememb. Očitno teh sedaj ne bo. Tudi na organih stranke so namreč sprejeli oceno, da je čas za ustavne spremembe v tem mandatu minil. Na seji, ki je potekala konec novembra, je sicer že bilo mogoče videti, da je predsednik ustavne komisije, ki deluje v DZ, poslanec NSi Jožef Horvat, glasoval proti sklepu o začetku postopka za spremembo ustave v delu, ki se nanaša na imenovanje vlade.
Zapleta se tudi pri vložitvi zakonskega predloga za spremembe volilne zakonodaje, ki bi uvedel t. i. preferenčni glas na državnozborskih volitvah. Kot je za STA povedala Maša Kociper, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, ki je zadolžena za odnose med DZ in vlado, so koalicijske stranke pripravljene, da podprejo predlog, ki ga je skladno z dogovorom pripravila stranka NSi. Ta predvideva volitve po pet poslancev iz vsake izmed 18 volilnih enot. To bi posledično pomenilo povečanje števila poslancev z 90 na 92. “NSi smo predlagali, da njihov predlog skupaj sopodpišemo in čim prej vložimo v proceduro. Odgovora zaenkrat še nismo prejeli,” je izpostavila sekretarka. Ker so uvedbo preferenčnega glasu podprli na volitvah, pravijo, da bodo sicer oblikovali predlog spremembe, ki bo imel največjo možnost podpore.
Ž. N.