Davorin Kopše, sicer tudi nekdanji kolumnist Nove24TV, se je znašel v središču sodnega spora z Alenko Bratušek, ki se nanaša na zapis na X (takrat še Twitter), v času osebne stiske med razsajanjem epidemije. Zaslišanje je načrtovano za sredo, 17. aprila, kjer bo Kopše zagovarjal svoje stališče. Glede na odprt tip razprave vabi tudi javnost, saj, kot pravi: “Več vas bo, večja bo verjetnost, da bo sojenje pošteno.”
Zapis Davorina Kopšeta na Tvitterju je bil vidni odziv strahu in negotovosti v času pandemije. Menil je, da spada v rizično skupino, zato se je držal vseh ukrepov, medtem ko je Alenka Bratušek s svojim vplivom ljudi odvračala od spoštovanja protikovidnih ukrepov.
“Take tožbe in morebitne obsodbe posegajo v svobodo govora in vodijo do samocenzure, to pa pomeni, da nam želijo zavezati jezike. Ta primer bom vsekakor gnal do končne oprostitve na najvišjem nivoju (ESČP), če bo treba,” je zapisal Kopše na X in dodal, da je glede na dosedanje odločitve Ustavnega sodišča RS in ESČP za podobne izjave ali zapise prepričan, da za storjeno ne bi bil spoznan za krivega pred nobenim sodiščem v demokratičnem svetu.
Pozdravljeni, v sredo 17. aprila imam zaslišanje na sodišču v tožbi Alenke Bratušek zaradi kritičnega asociativnega tvita v moji osebni stiski, ki mi je povzročala strah in negotovost ter strah v času razsajanja epidemije. Prepričan sem bil namreč, da spadam v rizično skupino.… pic.twitter.com/Q3eukiWhFB
— Davorin Kopše (@DKopse) April 15, 2024
“Prvi odziv AB na mojo objavo je bil, da ne gre za napad nanjo osebno, naknadno pa se je odločila za tožbo, ker naj bi bila osebno prizadeta. #Konsistenca pa taka,” je zaključil zapis Kopše.
Za kaj je šlo?
Kot vemo, je imel koronavirus pomemben vpliv na družbo, a so se odzivi nanj razlikovali. Sprva so bili ukrepi učinkoviti in so omogočili ustavitev širjenja virusa, vendar pa se je sčasoma tisto poletje situacija razrahljala. Različni ljudje so različno dojemali resnost situacije, nekateri so ostali previdni, drugi pa so živeli bolj brezskrbno, kar je vodilo tudi do različnih družbenih dogodkov, kot so zabave in protesti. Predvsem pa so imeli mediji in politične stranke veliko vlogo pri oblikovanju javnega mnenja in odzivov na pandemijo.
Vemo, da so se nekateri člani takratne koalicije KUL celo odrekli strokovnim nasvetom in pozivali k neposlušnosti, na primer nasprotovanje nošenju mask v šolah. Zavračali so celo aplikacije za sledenje virusu, čeprav so bile te ključne za identifikacijo potencialno okuženih. Ob tem je Alenka Bratušek izjavila, da ne bo namestila aplikacije za sledenje virusu, dokler ne bo nedvoumno jasno, da ji Aleš Hojs ne more slediti pri gibanju, čeprav ni bila jasna, o kakšnem gibanju govori niti za kaj bi sploh kogar koli zanimalo, kje se giblje.
V odgovor na njeno izjavo, da na svoj telefon ne bo namestila aplikacije, ki bi infektologom pomagala slediti virusu, kjer je zapisala: “Ne bom si je namestila, dokler ne bo nedvoumno jasno, da mi Aleš Hojs pri gibanju ne more slediti,” je bil objavljen naslednji tvit: “To je tip ženske, kakršne si pred leti med tretjo in četrto uro zjutraj našel osamljene v diskotekah. Lahko si jih odpeljal za bližnji vogal. #NaduteDomišljavke.”
Kako bi se človek sploh drugače odzval na njeno očitno domišljavost in to v času, ko je bila potrebna mera resnosti in odgovornosti?
Lažna morala Bratuškove?
Po Kopšetovem zapisu se je seveda vsul plaz kritik o pravicah žensk, do tvita je bila kritična tako Bratuškova sama kot drugi takratni podporniki prav Jožeta Damijana, ki je v preteklosti bivšo ministrico Aleksandro Pivec na družbeni platofrmi označil za kurbo na plesu. Ob neki priložnosti je namreč Damijan veleumno sestavil naslednji tvit: “Kot pravimo na Štajerskem: šla bo kot kurba s plesa, ko je JJ ne bo več potreboval. In to bo ob prvem glasovanju v parlamentu, ko DeSUS ne bo več zagotovil glasov. Vsem je to jasno razen njej.”
T. B.