Kljub zelo jasni odločitvi slovenskega naroda na plebiscitu decembra 1990 pa so mnogi politiki imeli še kar čudne ideje o izvedbi te zgodovinske odločitve. Kot vedno prej in pozneje je bil idejni vodja takšnih “internacionalističnih” idej – Milan Kučan. Že ob svojem govoru na slavnostnem zasedanju Skupščine RS je poudaril: “Cilj ni meja na Kolpi in Sotli, ampak preseganje meja!”, je med drugim znova poudaril, na današnji dan tudi na X, Anton Tomažič.
Seveda ni mogel neposredno negirati izida, nad katerim je bil očitno intimno razočaran, ampak je prav po diplomatsko utiral ideje o relativizaciji jasne odločitve o samostojnosti nove slovenske države. Da bi onemogočil Demosove načrte, je opozoril, da “o zadevah, ki so ključnega pomena, ni mogoče odločati zgolj z navadno večino ali mehaničnim preglasovanjem, ampak samo na podlagi vsesplošnega soglasja vseh političnih sil, ki so zastopane v parlamentu”. Jasno je, da vlada in njena koalicija nove države nikakor ne bi mogli učinkovito delati, če bi bili nenehno odvisni od “vsesplošnega soglasja” (opozicije, katere glavna naloga je bilo nagajanje).
Kučan za nov dogovor narodov
Kučan je predlagal, “da je mogoče gospodarsko, politično, ustavno in državno krizo v Jugoslaviji razrešiti samo z NOVIM DOGOVOROM narodov oz. njihovih republik na osnovi njihove pravice do samoodločbe …”. Za Kučana “prekinjanje starih odnosov in navezav, ki so omejevale samostojnost in suverenost Slovenije, pomeni hkrati tudi poskus vzpostavljanja in iskanja NOVIH POVEZAV z vsemi, ki to želijo na temelju realnih in ne ideoloških interesov. Šestmesečni rok, ki nam ga je postavil zakon o plebiscitu, potemtakem le NI ODHAJANJE, marveč tudi poskus prehajanja v NOVO SKUPNOST.”, je zapisal Anton Tomažič v knjigi “V objemu slovenske pomladi”. Besede Tomažiča in Kučanovo sprenevedanje odzvanjajo vsako leto znova na ta dan, Tomažičeve besede pa je primerno komentiral tudi Žiga Turk, ki je na X zapisal: “Jugoslovenarji so ostali jugoslovenarji.”
Jugoslovenarji so ostali jugoslovenarji. https://t.co/fTPLlm4ysb
— Žiga Turk (@ZigaTurk) December 23, 2023
Nadaljeval je, da so »poslanci kar težko poslušali takšno sprenevedanje, potem ko je splošno razumevanje rezultata plebiscita jasno izrazil Jože Pučnik z besedami: “Jugoslavije ni več!” Tudi sam je imel popolnoma drugačno razumevanje plebiscitarne odločitve kot Kučan.
23. decembra 1990 je slovensko ljudstvo odločalo o odcepitvi od nekdanje skupne države Jugoslavije in formiranju lastne, samostojne Slovenije. Na plebiscitarno vprašanje “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” je glasovalo kar 95 odstotkov volivcev oziroma 88,5 odstotkov vseh Slovencev. Volilna udeležba je bila rekordna, plebiscita se je udeležilo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za samostojno Slovenijo je na plebiscitu torej dalo glas devet od desetih udeležencev.