Kučanov zgodovinar Božo Repe je živ dokaz, da dediči revolucije enako sovražijo vse drugače misleče in si ne želijo sprave!

Datum:

“Ob včerajšnjem razvpitem omizju si velja zapomniti tole, na nek način najpomembnejše sporočilo: Dr. Repe je stopil v studio, ne da bi pozdravil in pogledal dr. Griesserjevo ali mene (pa nismo v sporu), tudi odšel je tako. Delovalo je sovražno – kam to pelje?,” je po oddaji Razdvojeni razkril novinar in zgodovinar Jože Možina.

V torek je bila sporedu RTV Slovenija dolgo pričakovana oddaja Razdvojeni, sprva dokumentarec, nato pa še pogovorni del z gosti. Pogovor je vodila Vida Petrovčič z gosti: Tamara Griesser Pečar, Božo Repe, Jože Možina in Aleš Gabrič. O vsebini oddaje bomo pripravili poseben prispevek, toda posebej velja omeniti odnos zgodovinarja Repeta do zgodovinarke Griesser Pečarjeve in Možine, ki sta predstavljala drugačna stališča od uradne – režimske zgodovine.

Kot je razkril Možina na Twitterju dan po oddaji, avtor knjige o Milanu Kučanu ni bil sposoben niti tega, da bi svoja stanovska kolega pozdravil v televizijskem studiu pred snemanjem oddaje, ravno tako je brez pozdrava odšel. Kaj nam to pove?

Ko ima zgodovinar težave z resnico
Delovalo je sovražno – kam to pelje,” se je vprašal Možina in dal vedeti, da je Repe, podobno kot njegovi ideološki somišljeniki, še vedno na strani sovraštva in delitev slovenskega naroda. Razkol oziroma razdvojenost se je namreč pričela ravno s komunistično revolucijo leta 1941 na Slovenskem in traja še danes. Pri tem so kot kaže v močni zadregi, ko gre za soočenje z resnico, ki je bila ves čas v izključni pristojnosti dedičev komunistične revolucije. Še posebej so Repeta boleli podatki, da so komunisti v ljubljanski pokrajini začeli razkol Slovencev s poboji nedolžnih Slovenk in Slovencev, pri tem pa so bili mnogo bolj krvoločni od samih okupatorjev.

Božo Repe spada med tiste, ki že desetletja predstavljajo resnico o “čistosti” narodnoosvobodilnega boja
Sodeč po odzivih na socialnih omrežjih je Božo Repe prav tako je večkrat skočil v besedo drugim gostom. Posebej ni bil miren ob razkritih dokazih Jožeta Možine glede nekaterih partizanskih zločinov, ki jih Repe v svojih znanstvenih publikacijah nikoli ni hotel priznati. Narodnoosvobodilnemu boju je podobno kot Kučanu napisal hvalnico v knjigi S puško in knjigo: Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945. 

Božo Repe ob predstavitvi svoje knjige o Milanu Kučanu. (Foto: STA)

Žal pa spada Repe med tiste Slovence, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da so bili tudi “osvoboditelji” soudeleženi v krvavih zločinih druge svetovne vojne. Junaški komunistični zmagovalci so si svojo zmago predstavljali na zelo izviren način – da so na slovenskih tleh ubili 100 tisoč ljudi različnih narodnosti. Veliko izmed njih samo zato, ker so mislili drugače in se niso strinjali s političnimi idejami Komunistične partije Slovenije. Vsi povsem nedolžni, saj jim ni bilo sojeno ali pa so bili obsojeni v montiranih procesih.

Luka Perš

Sorodno

Zadnji prispevki

Ukradeni otroci v SFRJ in mame, ki iščejo resnico

Komisija DZ RS za peticije je po slabem letu...

Večina Slovencev odločno proti migrantskim centrom

V zadnji javnomnenjski raziskavi agencije Parsifal so anketirance vprašali,...

Največ denarja iz medijskega sklada za Odlazkove medije

Ministrstvo za kulturo je pod vodstvom Aste Vrečko iz...

Američani delajo več kot “neambiciozni” Evropejci

Evropejci so manj ambiciozni in ne delajo tako trdo...