Najpomembnejša stvar, ki se je zgodila pri referendumu o krivičnih pokojninah za privilegirano elito, je bila prvi poraz mainstream medijev. Kot pri referendumu o vodah, so tudi tokrat mediji bili organizirano na strani leve politike. Pa so vseeno propadli. To je močan indikator, da ljudje medijem ne zaupajo več. Je to tudi znak, da moč globoke države, ki se je zadnjih nekaj desetletij naslanjala predvsem na obvladovanje medijev in institucij, vendarle pojenja?
Praktično vsi mediji, ki jih obvladuje zloglasna “globoka država”, so bili izrazito naklonjeni zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki je dvornim umetnikom leve politike namenjal tudi do tri tisoč evrov pokojnine. Spomnimo, kako se je premier Robert Golob javno zaklinjal, da bodo letno dodatek dobili največ štirje izjemni kulturniki, nikakor več. Nato so z ministrstva za kulturo novinarjem na brifingu razkrili, da imajo 27 vlog še po starem zakonu in da jih 17 izpolnjuje pogoje po novem. Ti naj bi torej takoj dobili dodatke k pokojninam. Razen Nova24 in Petra Jančiča ni niti ena mainstream medijska hiša zahtevala imena in priimkov 17 srečnežev, tistim, ki pa smo vprašali, so odgovorili, da zaradi varstva zasebnosti ljudem ne smejo razkriti, katerih 17 posameznikov bo takoj avtomatično prejelo privilegij.
Agitprop RTV Slovenija
Najbolj očitna je bila pri tem “depolitizirana” RTV Slovenija, ki si je prislužila celo opozorilo Inšpektorja za kulturo in medije zaradi oddaje Politično s Tanjo Gobec, kjer sta nastopala dva – kot ju je voditeljica predstavila – “večkrat nagrajena zaslužna kulturnika” Vinko Möderndorfer in Miran Zupanič, ki sta skoraj vso oddajo skupaj z voditeljico izkoristila za agitacijo proti referendumu oziroma v prid zakonu, ki bi stranki Levica preprečil, da svojim ideološkim kulturniškim kolegom podeli izredne pokojnine.
Kot je povedal inšpektor, je na podlagi ogleda sporne oddaje potrdil domnevo, da vsebina oddaje Politično ni bila skladna z določbami Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) in Zakona o RTV Slovenija (ZRTVS-1), vendar pa je obenem ugotovil, da v konkretnem primeru ni pravne podlage za vodenje postopka inšpekcijskega nadzora ali postopka o prekršku, zato postopek na IRSKM ne bo uveden – kljub temu je RTV pozival naj v bodoče upoštevajo zakonodajo, kar je bila svojevrstna sramota za javni zavod.
RTV Slovenija je sicer že od vsega začetka sabotiral referendumsko kampanjo: zamujali so celo pri pripravi pravilnika o poročanju v času referenduma, čeprav so zakonsko vezani, da ga pripravijo do začetka referendumske kampanje.
RTV je nato med kampanjo poročal, da bi po novem zakonu o privilegiranih pokojninah lahko polovični dodatek k pokojninam prejeli tudi prejemniki nagrad Prešernovega sklada in državnega odlikovanja z vsaj še eno pomembnejšo nagrado, in hvalil vlado, da bi po novem seznam prejemnikov postal javen, dedovanje dodatka ne bi bilo več mogoče, a poslanec SDS opozarja, da so izpustili bistveno podrobnost. Katero? Dodatki k pokojninam za umetniške dosežke v Sloveniji obstajajo že od leta 1974, ko je bil sprejet Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam s posebnimi zaslugami.
Novi zakon, ki naj bi starega nadomestil po 50 letih, po zagotovilih predlagatelja omogoča večjo preglednost in jasnejše pogoje za dodeljevanje dodatkov.
“RTV pozabi omeniti eno bistveno zadevo. Da ti dodatki ne bodo obdavčeni, o dedovanju je po starem zakonu morala prav tako odločiti Vlada RS (zadnje dedovanje l. 2004 pod Antonom Ropom), hkrati pa povzema stališče Ministrstva za kulturo, da je povprečna pokojnina upokojenega umetnika kar 1344 €, kar je dobrih 400 € nad povprečno pokojnino upokojenca. In sedaj bomo dali dodatek v povprečni višini 877 € za enkratni kulturni dosežek = 263.100 € po 25 letih pokoja?” je izpostavil poslanec SDS Andrej Hoivik.
Möderndorfer “koncentriral” tudi na 24ur
Vinko Möderndorfer se sicer ni redno pojavljal le v medijih javne RTV Slovenije. Redno je nastopal tudi na 24ur, kjer so prav tako jasno agitirali proti referendumu. Na POP TV si ga je zaželel novinar Miha Drozg, da je lahko v osrednji informativni oddaji 24ur razložil, kako se mu zdi “grozno”, da ljudje odločajo o napihnjenih pokojninah umetnikov, v smislu, da se navadnih ljudi to ne tiče – o tem lahko odločajo izključno politiki in njihovi birokrati.
Na 24ur pa so – podobno kot 24ur – zamolčali pomembno podrobnost. Möderndorfer je namreč po navedbah Spletnega časopisa upravičen do zajetnega denarnega dodatka k pokojnini. Möderndorfer, ki je star 66 let, izpolnjuje vse pogoje za pridobitev dodatka. Višino pa po novem določijo tako, da k pokojnini, ki jo je umetnik zaslužil, prištejejo polovico vsote do najvišje pokojnine, ta je okoli tri tisoč evrov neto, poroča medij. Če so na POP TV uspeli v primeru “dojilje psov” Smrekarjeve omeniti, da bo med upravičenci teh dodatkov, če zakon stopi v veljavo, pa tega niso uspeli storiti v primeru Möderndorferja.
Tudi po koncu referendumske bitke, ko je bilo jasno, da je desna opozicija premočno zmagala, so referendum na vsak način želeli prikazati kot irelevanten, rekoč, “da tudi po referendumu ostaja v veljavi jugoslovanski zakon iz 1974”. Hkrati pa so se podlo spraševali, če je “zmagala opozicija ali zavist”?
Odlazkova hobotnica brezsramno v vladno kampanjo namesto vlade
Čeprav vlada sama uradno v kampanji ZA ni sodelovala in je pozivala k bojkotu, so to počeli njej zvesti mediji, na čelu z mediji Odlazkove hobotnice, sicer veliki dobitniki javnega denarja na medijskem razpisu, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko, ki je tudi predlagalo zloglasen zakon, sicer predmet referenduma.
Glavni pri tem so bili na zloglasnem portalu Necenzurirano, njihovi članki pa so nato pronicali v hobotničine medije, kot so Svet24, Reporter in radijske postaje. Nekdo, ki se sicer skriva za psevdonimom “Ford Perfect” (nekateri trdijo, da gre kar za bivšo generalno sekretarko Gibanja Svoboda Vesno Vuković), je zapisal/-a oziroma hujskal/-a da bi bilo potrebno stroške referenduma zaračunati kar predlagateljem. Ne problematizirajo na stotine milijonov z aneksi zavoženih javnih infrastrukturnih projektov, niti Litijske 51 ali 13 tisoč zastarelih računalnikov… le šest milijonov evrov, s katerimi so državljanom omogočili “merjenje” nezadovoljstva z Golobovo vlado, jih moti.
Na “sestrskem” Svet24 so svarili pred “najdražjim referendumom do zdaj, nato pa so se zadnji teden, ko so že potekala glasovanja, širokoustili z nizko podporo in predvidevali, da referendum ne bo dosegel kvoruma.
Na Radiu Aktual so poslušalci v čakalnicah in kafičih prav tako vsak dan poslušali, kako desna opozicija žali in ponižuje umetnike.
Delo se je zapisalo v anale slovenske medijske zgodovine
Delo, ki je v lasti podjetij, povezanimi s Kučanovim tajkunom Stojanom Petričem, sicer zanesljivim poslovnim partnerjem trenutne vlade, se je prav tako aktivno udeležilo agitpropa ZA zakon in PROTI referendumu. Skupaj z drugimi mainstream mediji so problematizirali dejstvo, da je SDS na letakih za referendum uporabil (javne!) citate nekaterih (javnih!) osebnosti, češ da se z objavo citatov niso strinjali.
A najbolj se bodo proslavili z naslovnico dan po referendumu. Namesto referenduma so na naslovnici pisali kar o tem, kako je Slovenija obsedena z ameriško kulturo. O referendumu ne duha ne sluha! Uporabniki omrežja X so neverjetno hinavščino hitro izpostavili, saj so se o referendumih, ki so se dobro končali za trenutno vladno koalicijo, na veliko razpisali v naslovnicah – tako pri referendumu zakona o vodi kot pri treh referendumih leta 2022, kjer je prav tako na krilih koronskega nezadovoljstva slavila takrat še sveža Golobova koalicija.
Časnik, ki je dobil 95 tisoč davkoplačevalskega denarja na medijskem razpisu in katerega lastnik si od države obeta več 100-milijonski aneks za dela na II. tiru, je tokrat tako zelo pristransko in navijaško prikrival rezultate referenduma, da so se zganili tudi sicer apolitični in jih začeli zbadati, češ da so režimsko trobilo.
Skupna fronta medijev ni bila dovolj
Skupna fronta medijev in leve politike pa tokrat ni bila dovolj. Plebiscitarni poraz na volitvah je tudi znak, da njihova moč dokončno začenja pojenjati, hkrati pa je tudi manifestacija ogromnega nezadovoljstva s politiko Roberta Goloba in njegovih ministrov.
Tomšič: Moč medijev se zmanjšuje
Če je medijem odzvonilo, smo povprašali tudi političnega analitika in profesorja dr. Matevža Tomšiča, ki je potrdil, da se moč tradicionalnih medijev globalno zmanjšuje, vendar jih kljub temu (še) ne gre odpisati.
Njegovo izjavo objavljamo v celoti:
I. K.