Predlog sprememb z večino podprtega zakona o verski svobodi na eni strani znižuje delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev z zdajšnjih 100 na 60 odstotkov in ukinja status splošne koristne organizacije verskim skupnostim, medtem ko plačevanje prispevkov v celoti ostaja nedotaknjeno za okoli 3200 samostojnih delavcev v kulturi. Dr. Miha Pogačnik se sprašuje, ali je predlog zakona sploh v skladu z Ustavo, pri čemer omenja tudi morebitno neskladje z načelom enakosti in opozarja, da je v ozadju tudi mednarodna pravna pogodba, ki je nad zakonom. Medtem pa nekateri menijo, da gre pri tem dejanju koalicije za “dejanje iz obupa”, saj Golobovi vladi pada podpora.
“Sedanja koalicija ponavlja stališča, ki jih je v omenjeni odločbi US zavrnilo že leta 2010 kot ustavno neutemeljena. Torej jih ustava ne zahteva, ampak kvečjemu ideologija sedanje koalicije. Mi pa živimo v ustavni demokraciji, kjer odloča ustava, in ne v ideološki diktaturi,” je predlog zakona o verski svobodi, ki ga je podprla sedanja koalicija komentiral upokojeni nadškof msgr. dr. Anton Stres.
“Ni mi jasno, zakaj nihče ne opozori, da je status verskih skupnosti in še posebej Katoliške cerkve kot “splošnokoristne organizacije” priznalo Ustavno sodišče RS Slovenije leta 1997 (Odločba U-I-107/96, Odločba U-I-121/97), končno pa je leta 2010 (Odločba U-I-92/07-23) zavrnilo vse predloge, ki jih je dal Državni svet RS proti Zakonu o verski svobodi na temo verskih skupnosti kot splošnokoristnih organizacij,” je poudaril dr. Stres.
Predlog sprememb zakona znižuje delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev z zdajšnjih 100 na 60 odstotkov in ukinja status splošne koristne organizacije verskim skupnostim. Upravičencev – katoliških, evangeličanskih, pravoslavnih … duhovnikov – je sicer v državi le 764, plačevanje prispevkov v celoti pa medtem ostaja nedotaknjeno za okoli 3200 samostojnih delavcev v kulturi. V sredo popoldne so poslanci v okviru 12. redne seje Državnega zbora glasovali tudi o vladnem predlogu zakona o spremembi Zakona o verski svobodi (ZVS-B) po skrajšanem postopku in ga, po zaslugi koalicijske večine, podprli. Kot pričakovano so zakonski predlog podprli poslanke in poslanci vseh treh koalicijskih strank – Gibanja Svoboda, SD in Levice – nasprotovali pa so mu v opozicijskih SDS in NSi kot že pred dvema tednoma na seji matičnega delovnega telesa, Odbora za kulturo.
Predlog zakona je diskriminatoren
“Prva zadeva je ta, da enim s. p.-jem v kulturi pustiš prispevke, drugim, ki pa niso v kulturi, pa ne. To je mojem mnenju protiustavno, saj znotraj iste kategorije pravnih oseb ne moreš delati razlik, to je v nasprotju z načelom enakosti,” trdi dr. Miha Pogačnik in dodaja, da ni naloga države, da se sprašuje, kaj nekdo počne. “Nekdo snema filme, nekdo pa polni pnevmatike”.
Ali krši Sporazum s Svetim sedežem?
Pogačnik kot drugo sporno zadevo izpostavi tudi Sporazum med RS in Svetim sedežem, ki je bil podpisan leta 2004. Gre za mednarodno pogodbo med Slovenijo in Svetim sedežem, ki ureja pravni položaj slovenske katoliške cerkve. Pogačnik je takrat sedel v pogajalski skupini, zato je z informacijami o namenu sporazuma zelo dobro seznanjen. Spomni se, da je bila “zaveza ta, da bodo določene stvari ostale take, kot so, predvsem pa, da se ne bo šlo na zmanjševanje tega, in zdaj se je ravno to zgodilo.” Opozarja, da pri interpretaciji mednarodnih pogodb za razliko od zakonov ni pomemben le tekst, ampak tudi pripravljalno delo in tudi zapisniki pogajanj. “Takrat je šlo vse v dobrem duhu, da se bodo vse te možne oprostitve, ki niso pretirane, cerkvi omogočile, in da se bodo tudi podpisali izvedbeni sporazumi za posamezne stvari, ki pa se potem niso,” pojasnjuje in navaja, da se ne spomni, zakaj je temu tako, da pa so bile takrat na oblasti leve vlade.
Golobova vlada je zdaj “nekaj vzela”, kar je po mnenju Pogačnika v nasprotju z dobro vero in izvajanjem tega sporazuma, in oni so le subjekt mednarodnega prava, ki stoji za katoliško cerkvijo, kar jo tudi dela drugačno od ostalih verskih skupnosti, ki za seboj nimajo mednarodnega pravnega subjekta. “To je mednarodna pogodba, ki Slovenijo obvezuje, in mednarodna pogodba po 153. členu Ustave nad zakonom, tako da če se izkaže, da je to v nasprotju z mednarodno pogodbo, je tak zakon potem tudi protiustaven, saj ta pravi, da mora biti zakon v skladu z mednarodno pogodbo,” je jasen dr. Pogačnik. Z vprašanji smo se obrnili tudi na Katoliški Inštitut, vendar odgovorov še nismo prejeli.
Dr. Rupel: Vatikan je prispeval k priznanju naše države
Za mnenje smo povprašali tudi dr. Dimitrija Rupla. Slednji je bil namreč kot takratni zunanji minister podpisnik Sporazuma skupaj z vatikanskim tajnikom nadškofom Jeanom Louisom Tauranom. Kot nekdanjega diplomata nas je zanimalo tudi njegovo mnenje o tem, kaj meni o tej degradaciji katoliške cerkve v smislu dobrih odnosov z Vatikanom. “Ta vlada je precej pod vplivom Levice, ki pa je vedno naredila vse, kar je mogoče, da bi cerkvi škodovala. Od vojne je minilo skoraj 70 let, in to je popolna zgodovinska pomota, da se zdaj ukvarjamo s pristojnostmi in pravicami organizacij, kot je cerkev, pri čemer je ta vlada izrazito naklonjena vladnim-nevladnim organizacijam,” je dejal Rupel. Slednja trditev tudi pojasnjuje ohranitev prispevkov za kulturnike. “Vatikan je bil tista točka svetovnega sistema, ki je prispevala h koncu hladne vojne in navsezadnje tudi k priznanju naše države. Dajmo se nehat že enkrat obnašat sektaško!” je poudaril nekdanji minister.
Analitik Iršič: Gre za dejanje iz obupa
“Manever vlade, da cerkvam ukine status splošno koristne organizacije ter zniža financiranje prispevkov verskim uslužbencem, je manever iz obupa, s katerim želi oblast obdržati vsaj jedro levega bazena volivcev. Podpora vladi je v prostem padu – sploh podpora leta 2022 dominantni stranki Gibanje Svoboda se je presunljivo zmanjšala. Koalicija želi konsolidirati vsaj tisto protikrščansko trdo-levo volilno bazo, ki bo zmeraj volila za levico“, pa je politični vidik te odločitve komentiral politični analitik Mitja Iršič, ki pojasnjuje, da je zaradi tega dihotomija med prvorazrednimi in drugorazrednimi še bolj poudarjena kot običajno. “Preganja se verske skupnosti (seveda katoliško cerkev, druge skupnosti so kolateralna škoda), medtem ko se na drugi strani viša število samozaposlenih v kulturi in izboljšujejo plače javni upravi. Če so prejšnje leve vlade vsaj na videz želele delovati nepristransko, je ta vlada v svoji smrtni politični spirali v stanju takšnega kaosa, da je videti, kot da jim je povsem vseeno, kakšna bo politična optika ukrepov. Najbrž z zavedanjem, da je njihov rok trajanja en mandat.”
Tanja Brkić