Ugibanja o škodi so se pojavila kmalu po poplavah. Da nastala škoda sega v katastrofične razsežnosti, je bilo znano po prvih ad hoc ocenah škode. Ta še vedno ni natančno določena, zaradi česar je Fiskalni svet posvaril zoper uvajanja novih dajatev. Te pa morda sploh ne bi bile potrebne. Država ima namreč na svojih računih pri Banki Slovenije in dveh tujih poslovnih bankah finančno blazino, težko več milijard.
Precejšnja finančna blazina sicer svobodnjakom in koalicijskim partnerjem ni predstavljala ovir, ko so bankam grozili z obdavčenjem presežnih dobičkov, celotni delovni populaciji pa napovedali solidarnostni davek, s katerim bi financirali popoplavno obnovo. “Če smo v soboto ocenjevali, da bi bila škoda lahko nekaj 100 milijonov, danes merimo škodo v milijardah, vemo, da bo več milijard evrov. Morali bomo narediti vse, postrgati povsod, kjer se bo dalo, če bomo želeli to škodo sanirati na učinkovit način. Morali bomo narediti rebalans,” je Golob povedal v Odmevih v začetku avgusta. Konec istega meseca je napovedal, da bo za sanacijo škode potrebnih 7 milijard evrov, pri čemer neposredna škoda znaša 4,7 milijarde evrov.
Ocene, da so predvidena sredstva za sanacijo poplav v višini sedmih milijard pretirana, je izrazil predsednik SDS Janez Janša, nato pa dejal: “Ko bo na mizi zakon o obnovi, pričakujemo natančen izračun, kakšna je bila škoda, kako jo bomo sanirali in koliko denarja za to potrebujemo. Če se bo izkazalo, da potrebujemo solidarnostne sobote in neke dodatne obdavčitve v razumnih mejah, jih bomo podprli. V tem trenutku pa za to ni argumentov.”
Kot so za medije v preteklih tednih pojasnjevali vladni predstavniki, namerava vlada s solidarnostnim prispevkom zbrati 1,3 milijarde evrov. Koliko vas bo ta obremenil, lahko preberete v zadnji kolumni nekdanjega ministra za finance Janeza Šušteršiča, ki razkriva, da je nov davek, ki ga uvaja oblast, po njegovem mnenju neustaven. Več TUKAJ.
Zakaj vlada ne poišče rezerv najprej pri sebi?
A kot razkrivajo Finance, je javnofinančna blazina dovolj debela, da bi absorbirala delež škode, ki so jo povzročile poplave. Na njihova novinarska poizvedovanja je odgovorilo ministrstvo za finance, ki pojasnjuje, da je imela država pri Banki Slovenije konec julija naloženih 6,5 milijarde evrov, trenutno pa ima v obliki vpogledne vloge 5,6 milijarde evrov, 2,035 milijardi pa sta v obliki kratkoročnih depozitov pri tujih poslovnih bankah. Ministrstvo za finance razlaga: “Gre za stanje denarja sistema enotnega zakladniškega računa države, na katerem so združena prosta denarna sredstva treh blagajn javnega financiranja (to so državni proračun, Zpiz in ZZZS) ter vseh državnih proračunskih uporabnikov (to so javni zavodi, javni skladi, agencije …).”
Na dodatno vprašanje Financ, ali bodo ta sredstva delno porabili tudi za sanacijo škode, ministrstvo za finance ne poda jasnega odgovora, našteje le doslej sprejete ukrepe, kot so omejena prerazporejanja sredstev, poziv ministrstvom, da naj se odpovedo 4 odstotkom v okviru njihovega deleža javnih sredstev in drugo. Spomnimo, opozicija s prerazporeditvijo ni bila zadovoljna. Zvone Černač iz SDS je tako komentiral: “V rebalansu je bilo prenešenih samo 520 milijonov, ni bil postrgan ostanek sredstev, okoli 100 milijonov evrov v podnebnem skladu; ni bil sprejet predlog, da se del dohodnine, ki ga ljudje ne namenijo društvom, nameni skladu za odpravo posledic poplav. Ministrica za javno upravo ne bo preklicala razpisa, kjer bo 14 provladnim civilnodružbenim organizacijam razdelila 6,3 milijona evrov, kar je škandal.” Odgovora, zakaj deleža finančne blazine ne nameni za sanacijo poplav, tako slovenska javnost ni dobila.
Ž. K.