Odgovor na vprašanje, ali je Nataša Pirc Musar prava moralna avtoriteta – kot bi se za predsednico republike seveda spodobilo – se ponuja kar sam od sebe. S svojimi dosedanjimi ravnanji Pirc Musarjeva namreč nikakor ne dosega pričakovanih kriterijev. Še več, s svojim delovanjem v javnem sektorju je več kot očitno izkazala, da opravlja javne funkcije v nasprotju z zaupanimi nalogami. Celo v nasprotju z zakonom. In njen vzorec se pojavlja skozi njeno celotno delovanje – očitno je, da ne gre za človeško napako, ampak za način delovanja. V želji po zasedbi predsedniške funkcije jo vodijo bolj lastni interesi in osebne ambicije kot delovanje v vlogi moralne avtoritete – iz česar enostavno sledi, da za predsedniško funkcijo ni primerna oseba. Za dodatno podkrepitev teh besed objavljamo še shemo njene hobotnice, ki je značilna za tajkunske zgodbe v Sloveniji. Z mreženjem, prevzemi, ugašanjem, oddelitvijo in podobnimi manevri je slika njenega poslovnega udejstvovanja popolnoma nepregledna – je pa že od daleč videti, da ne deluje v skladu z etničnimi in zakonskimi standardi.
V teh dneh, ko nas nagovarja za naše glasove in podporo pri svoji ambiciji, da doseže najvišji politični položaj v Republiki Sloveniji, smo lahko prebrali in slišali veliko o življenju in delo Nataše Pirc Musar. Seveda pa je vprašanje, kakšne informacije je v resnici podala Nataša Pirc Musar oziroma jih je želela sporočiti. Spomnimo, Nataša Pirc Musar je v preteklosti zasedla kar nekaj javnih funkcij, pomembnih položajev, a se je nato izkazalo, da teh inštitucij ni vodila skladno z zaupano nalogo. Vse prevečkrat je dojemala vlogo javnega funkcionarja kot vlogo, ki ji omogoča dosego njenih lastnih ciljev. Tako je kot informacijska pooblaščenka negospodarno vodila urad in najemala predrage prostore v hotelu Lev ter imela celo lastno službeno vozilo. Po večkratnih opozorilih se je nato odpovedala lastnemu razkošju in preselila prostore urada v mnogo cenejše, tudi vozni park je zmanjšala. Prav tako se ni ravno izkazala kot predsednica Rdečega križa Slovenije. Za nakazilo honorarja za opravljanje funkcije je namreč želela fiktivni račun, s čimer se je hotela izogniti davčnim obveznostim, in ga zaračunati kar prek svojega Zavoda Info hiša. Poznamo tudi njeno poravnavo z RTV, ker ni bila izbrana za direktorico RTV.
Delovanje v okvirih javnih funkcij, ki jih je zasedala Pirc Musarjeva, se je vedno prepletalo z njenim zasebnim interesom. Zelo zgovorno je tudi, kako Nataša Pirc Musar deluje kot zasebnica. Rekli smo že, da se pri Pirc Musarjevi javno in zasebno vedno neprimerno prepletata. Če je bila pri opravljanju javnih funkcij deležna različnih pregledov in revizij, s katerimi so bile ugotovljene nepravilnosti, celo takšne, ki bi se morale kazensko preganjati, pa je njeno zasebno delovanje bolj prikrito, predvsem pa brez pravega nadzora. Ravno zato smo v naših dosedanjih prispevkih o Nataši Pirc Musar raziskali njeno delovanje v zasebni sferi. Tja so se prelivala tudi sredstva iz javne sfere. Kot smo lahko ugotovili in tudi izhaja iz spodnje slike, si je Nataša Pirc Musar zgradila hobotnico, ki je značilna za tajkunske zgodbe v Sloveniji.
Z mreženjem, prevzemi, ugašanjem, oddelitvijo in podobnimi manevri je slika njenega poslovnega udejstvovanja popolnoma nepregledna
A obstajajo javno dostopni registri, kjer so določena dejstva preverljiva. Sicer je veliko dela, a ravno to smo naredili. In kot je možno videti iz naših zgodb, Nataša Pirc Musar ne deluje skladno z etničnimi in zakonskimi standardi, za katere nas kot kandidatka za predsednico države želi prepričati, da jih popolnoma spoštuje. Mogoče je sama prepričana, da so volivci resnično tako nevedni in kratkovidni, da tega ne bodo opazili, saj se je v predsedniško kampanjo podala z Alešem Musarjem kot predsednikom njene predsedniške kampanje. Tudi vsi njeni intervjuji so bili na začetku narejeni tako, da so poudarjali družinsko slogo, razumevanje in popolno podporo njenih bližnjih. Šla je celo tako daleč, da je v nekem intervjuju izpovedala, da se z možem pogovorita o vsem in to celo s pogovori, ki trajajo dolgo v noč. In tu je nastal prvi problem, ki bi lahko skazil na videz idilično sliko Nataše Pirc Musar. Poslovanje Aleša Musarja je namreč na moč sporno. Poslovanje prek davčnih oaz, v poslih, ki so prinesli za podjetja in zaposlene propad in razočaranje. Zato je Pirc Musarjeva obrnila ploščo, češ da je Musar pravzaprav za njo skorajda tujec. Ne ve, kaj in kako dela – pa čeprav je tudi njen poslovni partner, saj se praviloma vsepovsod pojavlja kot direktor družbe. Tega pa imenuje lastnik, torej v konkretnem primeru Nataša Pirc Musar.
Prstne odtise Aleša Musarja je videti tudi v transakcijah Pirc Musarjeve
Pri tem je treba še dodati, da je zastopnica Aleša Musarja v vseh spornih zgodbah, ki so se pojavili v medijih (žal sodnega epiloga še nismo videli), ravno Nataša Pirc Musar. Kako lahko brani svojega klienta, če domnevno ne pozna dejanskega stanja? Ali je sedaj, ko je “spregledala”, preklicala zastopstva, mogoče razmišlja o ločitvi? Seveda ne, saj gre zgolj za sprenevedanje Pirc Musarjeve in spuščanje meglice, za katero bi se rada skrila. Da je Nataša Pirc Musar oseba, ki ni emocionalno vodena, kaže tudi dejstvo, da sta z Alešem skupno hišo kupila na način, da je Nataša večinska lastnica hiše – čeprav je bilo premoženje pridobljeno v trajanju njune zveze. Ta poteza ne kaže na to, da bi bila Nataša podrejena, zavedena partnerica. Celo nasprotno, kaže na to, da na vsakem koraku izraža svojo dominantnost. Glede na doslej prikazano nenavadno poslovno prakso Nataše Pirc Musar pri poslovanju z njenimi podjetji lahko brez vsakršnega večjega problema potegnemo vzporednico s poslovnim življenjem in udejstvovanjem Aleša Musarja. V obdobju od leta 2003 je Nataša Pirc Musar izvedla kar nekaj operacij, ki so imeli za posledico ustvarjanje netransparentne poslovne slike. Tako so se družbe pripajale, odvajale, preimenovale, prevzemale imena druga od druge. Težko najdemo drugačen razlog za tovrstna dejanja kot brisanje sledi. Pri tem pa je Aleš Musar strokovnjak z veliko izkušnjami in je mogoče videti njegove prstne odtise tudi v transakcijah Pirc Musarjeve.
Pri njenem odnosu pa se kaže še ena nenavadna afiniteta. To je navezanost na Victorio Krivolutskayo. Gre za partnerico Nataše Pirc Musar – tako pri bowlingu kot tudi tudi v drugih funkcijah. S Krivolutskayo sta se zbližali v res turbolentnih časih, ko je slednja povzročila prometno nesrečo s smrtnim izidom, pobegnila s kraja nesreče in želela za to dejanje okriviti nedolžno osebo. In vsa ta dejstva so Pirc Musarjevo očitno prepričala, da jo je imenovala za prokuristko svojega podjetja. Glede na to, da še do danes niza funkcije v podjetjih Pirc Musarjeve, gre za tesno prijateljico in njuno razmerje vsekakor presega neko poslovno razmerje. To znajo potrditi tudi soigralci in tekmovalci bowling lige.
Od leta 2010, ko je bila imenovana za prokuritsko družbe NET PRODUKCIJA, d.o.o. (danes preimenovana v Ruska dača, d.o.o.) in se nato tudi zaposlila v tem podjetju v dejavnosti prodaje športne opreme za bowling, Krivolutskaya Pirc Musarjevi sledi na vsakem koraku. Poleg vseh imenovanj za prokuristko v podjetjih Pirc Musarjeve je dobila še 49-odstotni delež v odvojenem podjetju NET PRO SHOP, d.o.o. in jo danes najdemo kot računovodkinjo v odvetniški pisarni Nataše Pirc Musar in Rosane Lemut Strle. Pa čeprav Krivolutskaye ni moč najti na seznamu računovodij – je pa tudi res, da za opravljanje tovrstnega dela ni potrebna licenca. A mora biti zaupanje v Krivolutskayo vsekakor izjemno veliko, saj je bila imenovana tudi za likvidacijsko upraviteljico Zavoda Info Hiša. Zaupanje v Krivolutskayo je celo tako veliko, da je bila imenovana za članico revizijske komisije v družbi AG d.d., Ljubljana, ki pa je bila tudi ena ključnih družb v hobotnici Aleša Musarja, sicer bolj znana iz obdobja poslovnega udejstvovanja Aleša Musarja v Črni gori.
Je pa mogoče v celotni zgodbi Nataše Pirc Musar oziroma oseb, ki so v njeni bližini, zaslediti še eno zgodbo. In sicer zgodbo sestre Aleša Musarja, Anje Musar Kalan. Trenutno je sicer zaposlena v družbi Ruska dača, d.o.o. kot vodja spletnih projektov. Dne 9. 2. 2010 je bila Anja Musar Kalan imenovana za direktorico družbe Kolonel d.o.o., ki je znana iz neuspelega poizkusa privatizacije družbe Pivovarna Laško d.d. s strani Boška Šrota. Anja Musar Kalan je prevzela direktorski položaj po eri Pierpaola Ceranija. Ni znano, kako naj bi prišla v stik s Šrotom ali Ceranijem, saj Musar Kalanove ni mogoče zaslediti na nobenem vidnem položaju pred tem dogodkom, a je imela zaradi svojega udejstvovanja v družbi Kolonel d.o.o. kar nekaj problemov z oblastmi. Junija 2011 so jo kriminalisti celo obiskali na domu in jo privedli na zaslišanje. Kot je možno razbrati iz sodnega registra, je bila Anja Musar Kalan vpletena v prihod in poslovanje Ceranija v Sloveniji. Ceranijeva italijanska družba Iniziative Generali 96 je namreč konec leta 2009 z minimalnim kapitalom ustanovila družbi ARTV, storitve, d.o.o. in Geron, storitve in trgovina. Obe družbi v hobotnici reševanja propadlega prevzema družbe Pivovarna Laško d.d. je kot direktorica Kolonela vodila Anja Musar Kalan.
Glede na vse prej zapisano se moramo resno zamisliti in še zadnjič pred volitvami vprašati, ali je Nataša Pirc Musar res oseba, ki bi lahko zasedla predsedniško funkcijo in bi zastopala vse Slovence. Po doslej videni praksi in javnih nastopih je Pirc Musarjeva vse prej kot primerna oseba za zasedbo predsedniškega položaja. Kot je razvidno iz njenega dosedanjega udejstvovanja v slovenskem prostoru, je njen odsev vse prej kot etično in moralno nesporen. Z omembe vredno opombo – da smo izhajali zgolj iz javno dostopnih podatkov. Odgovor na vprašanje, ali je Nataša Pirc Musar prava moralna avtoriteta, se torej ponuja kar sam od sebe.
Sara Kovač