Dr. Olaj: Golobova politika “odprtih vrat” je vabilo tihotapcem

Po novici, da se je skupina krajanov Ivančne Gorice oblikovala v samooklicano vaško stražo, saj ne vidijo več drugega načina za soočenje z vedno bolj pogostimi vlomi in krajami, se poraja vprašanje – ali ni vlada dolžna skrbeti za varnost svojih državljanov. Nekdanji direktor policije dr. Anton Olaj med drugim meni, da je to “velik minus” tako za policijo kot vlado, saj bi morali onidve skrbeti za varnost državljanov, “varovanje skupnosti ni naloga in dolžnost samoorganiziranih vaščanov. Do tega ne bi smelo priti”, je zapisal na Twitterju.

Krajani Ivančne Gorice so samoiniciativno oblikovali vaško stražo z namenom, da se zavarujejo pred vedno bolj pogostimi vlomi, krajami in škodo, poroča eden od osrednjih medijev. Da to tega ne bi smelo priti, saj je varnost državljanov naloga države, meni dr. Anton Olaj, ki v ravnanju Golobove vlade z migranti vidi izvajanje Marakeškega sporazuma, do katerega je bil v preteklosti precej kritičen, konkretno pa tudi pojasni, kaj bi morala vlada storiti za ustrezno varovanje državljanov.

Nekdanji direktor policije je prepričan, da je Golobova politika odprtih vrat neposredno povezana s povečanimi prihodi migrantov, “to je čista logika, saj drugače ne more biti. Gre za posredno povabilo ljudem, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem, da prekanalizirajo svoje migrantske poti preko Slovenije, ki je z nastopom nove vlade postala močno prizanesljiva do tega vprašanja migracij. Vidim eklatantno izvajanje t.i. marakeškega sporazuma, […], kjer z migranti postopajo na nek popolnoma poseben način, ne glede na njihova dejanja,” je dejal. Kaj so sporne točke omenjenega sporazuma, si lahko preberete tukaj. Olaj poudarja, da je bil do omenjenega sporazuma zelo kritičen: “Takrat se je javnost na nek način razburila in vlada je takrat pod vodstvom gospoda Šarca dala izjavo, da ta sporazum ni zavezujoč za Slovenijo, vendar v praksi je temu drugače. Še kako se izvajajo ukrepi po tem Marakeškem sporazumu”.

Dr. Olaj o velikih kulturnih razlikah
Nasilje imigrantov je vedno bolj pogosto. Srbske oblasti so skupine migrantov že večkrat zasačile z večjo količino orožja, prišlo je celo do medsebojnega streljanja. Olaj pri tem opomni na primer, ko je policista Damirja Golobiča neuravnovešeni nemški migrant umoril z mačeto, nato pa so to mediji želeli javnosti prikriti. “Ta policist, ki so ga vrgli iz vlaka, je imel srečo, da se ni tako hudo poškodoval. To kaže na značaj in vrsto teh ljudi, ki k nam prihajajo,” izpostavi dr. Olaj in dodaja, da “ti ljudje prihajajo iz popolnoma drugih kultur, pokrajin, kjer velja politika moči. Mi bi se šli neko pravo, oni pa izražajo svojo moč skozi fizične aktivnosti. To so kulture, ki ne gredo skupaj. Nekateri so se dejansko pripravljeni integrirati v družbo, kar je krasno, veliko pa je takih, pri katerih ni tako, kar pa je zaskrbljujoče.

“To so globalne zadeve. Gre za posledico desetletne premetene politike in ljudi, ki so na odgovornih mestih v EU in posameznih državah, ki so na nek način dolžni izvajati neke take ukrepe, zasleduje se cilj novega svetovnega reda, sveta brez meja, kar je na nek način utopija, eksperiment na račun narodov,” trdi dr. Olaj, ki meni, da bi del migracij lahko ustavila že kakšna manjša sprememba nekega evropskega predpisa.

Sledi sprememba demografske politike
Kot zaskrbljujoče na dolgi rok dr. Olaj izpostavi spremembo demografske politike narodov. Dober primer so Skandinavske dežele, od katerih, meni, nismo prav daleč. “Na srečo nismo dovolj radodarni ali pa bogati in gredo migranti drugam. Ampak, ko se bo ta prostor zasitil, tudi ekonomsko, nemško gospodarstvo se na primer zmanjšuje, bo prišlo bo konfliktov, kar pa ni dobro,” pojasnjuje.

Kako lahko država zavaruje svoje državljane?
Po mnenju dr. Olaja, bi bilo treba na ravni predsednikov vlade resno sprejeti nek sklep, da “Hrvaška varuje schengensko mejo, katere varovanje je prevzela, na slovensko-hrvaški meji pa bi bilo potrebno 24 ur izvajati kontrolo z mešanimi patruljami, kar pomeni, da migrante, ki se dobi skozi obstoječe predpise na neformalni način z neformalno najavo vrne v državo, iz katere so prišli. S tem bi ljudi vračali nazaj na Hrvaško,” saj ko jih policija ujame v notranjosti Slovenije, je po njegovih besedah že prepozno in popisovanje nesmiselno. “Ko se migranti znotraj države zadržujejo, predstavljajo eno vrsto tveganja,” zaključuje dr. Olaj.

Tanja Brkić