Zmagovalna kandidatura Nataše Pirc Musar za predsednico republike je eden največjih metov Kučanove globoke države v zgodovini države. Še posebej, ker gre za tipično predstavnico novega razreda levičarskih bogatašev, ki smo jim v Sloveniji nadeli ime “tranzicijski tajkuni”. Ne glede na to, da se je o fiduciarnem lastništvu v moževih podjetjih sprenevedala in zapletala, je bila izbrana in kot kandidatka brez vsake karizme in človečnosti premagala “človeka navadnih ljudi” Anžeta Logarja. S Pirc Musarjevo je globoka država pokazala svojo pravo medijsko, politično in agitpropovsko moč. Omrežje zakoncev Pirc Musar je sicer tako zelo sporno, da je ne bi volil noben socialist. Če bi seveda razumel, kako in s kakšnim namenom je zgrajeno.
Pred volitvami je v javnost prišel skrivnosten dokument, ki je zelo natančno razgradil hobotnico podjetij Nataše Pirc Musar in Aleša Musarja. V medijih ni igral pomembne vloge, čeprav so ga nekajkrat citirali tudi v Tarči, predvsem zato, ker ljudje niso razumeli zapletenih finančnih konstrukcij v ozadju. Zato vam jim bomo na bolj poljudnoznanstveni način razložili v več delih.
Analiza obdeluje predvsem sledeče vidike hobotnice:
2. Na kakšni osnovi je zgrajeno družinsko premoženje zakoncev Musar, pri čemer se analiza osredotoča na poslovni razcvet, ki seže v črnogorsko privatizacijo.
3. Ali je res, da Aleš Musar po letu 2002/2003 ni več sodeloval z omrežjem razvpitega tranzicijskega tajkuna Darka Horvata in omrežjem Aktiva?
Analiza temelji na javno dostopnih bazah podatkov in objavljenih poslovnih dokumentih. Zaradi pomanjkanja transakcijskih računov analiziranih subjektov ni bilo mogoče ustvariti poslovno-lastniškega zemljevida, prav tako pa niso bili dostopni podatki o kreditni aktivnosti teh subjektov. Kljub temu so po mnenju avtorjev analize javno dostopni podatki zadostni za pregled zgoraj navedenih raziskovalnih vprašanj.
Kaj je pokazala analiza?
Analiza omrežja kaže, da je lastništvo predsednice republike Nataše Pirc Musar ključni del stabilizacije omrežja, ki ga tvorijo Aleš Musar, Rok Habinc in Marko Konic. Nataša Pirc Musar je lastnica družbe Ruska dača, ki je solastnik Aulona, ki se povezuje z omrežjem preko družb Auratus in STH Ventures. Celotno omrežje, ki ga tvorijo Aleš Musar, Rok Habinc in Marko Konic, je bilo konsolidirano leta 2016 s prevladujočim lastnikom črnogorske družbe M. M. Alpha Investment, d. o. o., ki sega v čas črnogorske tranzicije.
Družba AG je v obdobju od leta 2011 do 2016 doživljala spremembe v lastniški strukturi, pri čemer so sodelovali privatizacijski skladi, vključno z DZU Moneta. V letu 2011 so se Musar, Habinc in Konic pojavili kot lastniki skozi britansko podjetje S.T. Hammer ltd. Lastniška konsolidacija družbe Ag se je končala leta 2016. Analiza je razkrila sume neobičajnih poslovnih praks, vključno s prikrivanjem lastniških struktur, preusmerjanjem sredstev in transakcijami v davčno oazo na otoku Jersey.
Glede na ugotovitve je postavljena raziskovalna teza, da bi bilo potrebno preveriti, ali so sredstva iz privatizacijskih skladov preko Jerseyja prispela do nemških podjetij Musarja, Habinca in Konica, vključno z družbo Aulon, solastnico Ruske dače. V analizi je poudarjeno je, da obstaja tveganje zaradi nejasnosti izvora kapitala v Aulonu. Poleg tega se omenja sodelovanje Nataše Pirc Musar z omrežjem, kar postavlja pod vprašaj njeno trditev o nepovezanosti s poslovnim omrežjem Darka Horvata.
Da omrežje zakoncev še vedno sodeluje s poslovnim omrežjem Darka Horvata, dokazujejo zabeleženi poslovni dogodki v BiH in Črni gori. Sklepna ugotovitev pa izpostavlja resno tveganje zaradi nejasnosti v kapitalu Aulona in povezanosti Ruske dače z omrežjem Musar-Habinc-Konic.
Vse poti vodijo v Rusko dačo
Ob pregledu lastniške strukture poslovnega omrežja je analiza ugotovila, “da lastništvo Nataše Pirc Musar ne more na noben način zaključiti konteksta lastniških povezav z drugimi podjetji.”
Lastniški kraki podjetij v lasti Nataše Pirc Musar, Aleša Musarja, Roka Habinca in Marka Konica so deli hobotnice, ki v svoji lastniški liniji generira omrežje, katerega središčni osebi predstavljata družbi Ag in STH Ventures.
Pri tem ima Musar dva kraka: enega od nemške družbe Aulon in Nataše Pirc Musar – oba se lastniško združita v Ruski dači. Ta potem poteka preko Auratusa do STH management.
Drugi krak je neposreden, saj je Musar kot fizična oseba tudi solastnik Auratusa, ki pripelje do STH Ventures. STH Ventures je povezan z družbo Ag, saj je slednja lastnik v STH Ventures. Avtorji analize so iz tega razloga prišli do zaključka, da je Nataša Pirc Musar torej lastniško in poslovno povezana s celotnim omrežjem, saj kot solastnica družbe Ruske dače ne more na noben način ne vedeti za delovanje drugih družb, v katerih ima posredno udeležen lastniški delež, saj je po Ruski dači upravičena do dobička tako v Auratusu kot v STH Ventures, kjer je poslovanje v domeni poslovne koordinacije z Ag. Trditev, da za lastniške strukture ne ve, je lahko celo kazniva in indikator, da je zadaj slamnato podjetje. Analiza poudarja, da lastniške povezave ne obstajajo izven poslovne domene in končnega cilja stabilnega poslovanja z dobičkom.
V drugem delu o lovkah hobotnice Pirc Musar v črnogorski tranziciji.
I. K.