Tajkuni Alenke Bratušek lupijo Slovence – do kdaj še?

Datum:

“Ona igra ključno vlogo. Če bi ona dala usmeritev, da se projekti ne bodo preplačevali, se tudi ne bi. Očitno te usmeritve ni. Celo več, videti je, kakor da spuščajo naprej razpise, čeprav so ti za 30 do 40 odstotkov dražji, kot bi smeli biti,” o ministrici Alenki Bratušek in enormnih cenah obnov železniških postaj meni Aleš Hojs, ki dodaja, da “njeni” tajkuni brutalno lupijo državo.

Javna razkritja cene obnov železniških postaj vzbujajo sum, da gre v ozadju za kartelne dogovore, ki izčrpavajo davkoplačevalsko blagajno. Med izvajalci projektov najdemo znana imena iz gospodarstva, kot sta Stojan Petrič ali Janez Škrabec. O problematiki pregrešno dragih gradbenih projektov smo spregovorili z gradbenikom in nekdanjim notranjim ministrom Alešem Hojsom.

Hojs same cene projekta sicer ne želi komentirati, a opozarja, da je pri tovrstnih poslih že zaradi same strukture trga treba biti pozoren na kartelne dogovore. “Se pravi, da se izvajalci med seboj dogovorijo, kdo bo kaj delal, potem pa z enormnimi cenami pretiravajo in spravijo naročnika v pozicijo, ko mora nekoga izbrati, če želi izpeljati projekt. To je seveda škandalozno.”

Serija pregrešno dragih projektov
Gre že za tretje veliko razkritje zapovrstjo. Najprej je v javnosti odjeknila vest, da sta za projekt prenove železniške postaje v Ljubljani prispeli dve ponudbi, ki sta obe ekstremno presegali razpoložljiva sredstva. Prva za 100 milijonov evrov, druga za 130 milijonov evrov. Eno ponudbo je oddal konzorcij podjetij v sestavi Železniškega gradbenega podjetja Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding, drugo pa VOC Celje. Direkcija RS za infrastrukturo ni izbrala nobene ponudbe in je napovedala ponovitev razpisa.

Kasneje smo na Novi24TV pisali, da bo obnova železniške postaje v Novi Gorici, ki bo stala šokantnih 61,65 milijona evrov. Vrednost projekta je bila prvotno ocenjena na 22 milijonov evrov manj, a se je na razpis prispela le ena ponudba, ta pa je na koncu tudi obveljala. To so naslednji izvajalci del: SŽ ŽGP Ljubljana d. d., GH HOLDING d. o. o. in ISKRA d. o. o., Konzorcij podjetij Kolektor Koling d. o. o. Kolektor Koling, ki je v lasti skupine Kolektor, ki bodo za opravljeno delo prejeli 50,71 milijona evrov. Več – TUKAJ.

Železniška postaja Nova Gorica (Foto: Bobo)

Včeraj pa smo poročali o še enem pregrešno dragem projektu, in sicer obnovi železniške postaje v Jesenicah. Tokrat je najnižjo ponudbo na razpisu poslal Riko Janeza Škrabca z 170 milijonov težko ponudbo. Hrvaška Kufer Grupa je ponudila izvedbo del za 175,7 milijona evrov, VOC Celje pa za 179 milijona evrov. Več – TUKAJ.

Koliko stane rekonstrukcija glavne železniške postaje v Pragi?
Na spletu so se po javnih objavah cen pregrešno drage obnove železniške postaje v Novi Gorici pojavile primerjave s ceno izgradnje Allianz Arene na Bavarskem, a bržčas je bolj smiselna primerjava z rekonstrukcijo osrednje železniške postaje v Pragi, ki bo vključevala izgradnjo dodatne platforme nad tiri vključno s povečanjem števila tirov iz sedem na devet. Rekonstrukcija znamenite Masarykove železniške postaje bo stala zgolj 138 milijonov evrov. Več – TUKAJ.

Ko Hojsa povprašamo o tovrstnih primerjavah, odgovarja: “Nerazumljivo je, da so lahko cene za te prenove tako visoke.” Na vprašanje, kako lahko pridejo do tako visokih številk, Hojs odgovarja: “Gre za nerealne številke. Morda so zadolžili projektante, da upoštevajo inflacijo, zvišanje stroškov gradbenega materiala …” 

Železniška postaja Jesenice (Foto: Žiga Živulović jr./Bobo)

Ko povprašamo o omreženosti Škrabca in položaju njegove družbe Riko, opozarja, da je to član Foruma 21, ki sodeluje pri številnih državnih razpisih kot vodilni partner. Spomni, da Riko svoje gradbene opreme nima, zato jo mora najeti. “Že na tej točki se izgubi nekaj denarja,” razmišlja Hojs.

Alenka Bratušek igra ključno vlogo
Ključna oseba, ko se gre za izbiro izvajalcev gradbenih del, pa je seveda ministrica Alenka Bratušek. “Ona igra ključno vlogo. Če bi ona dala usmeritev, da se projekti ne bodo preplačevali, se tudi ne bi. Očitno te usmeritve ni. Celo več, videti je, kakor da spuščajo naprej razpise, čeprav so ti za 30 do 40 odstotkov dražji, kot bi smeli biti,” meni Hojs. 

“Če bi imeli pri nas zdravo konkurenco in ne monopola nekaj podjetij, potem se top ne bi dogajalo. Konkretnih razpisov sicer ne poznam, a bi bilo treba pogledati, koliko so ti odprti za tuje izvajalce. Najverjetneje niso najbolj, ali pa gre stvar v to smer, kot je šla pri Zidarju. Če se boste spomnili, tedaj tuji izvajalci niso mogli oddati ponudbe, ker jim slovenska podjetja niso hotela prodati peska, cementa … Tako je celotna struktura dobaviteljev v gradbeni panogi blokirala kakšno koli konkurenco. S tem, da če pogledamo za nazaj, lahko ugotovimo, da je bil Ivan Zidar zgolj učenec. On vseeno ni države olupil tako, kot jo lupijo aktualni gradbeni tajkuni,” zaključi Hojs.

Žiga Korsika

Sorodno

Zadnji prispevki

Zmagoslavje hrvaških demokratov na volitvah in zaušnica levi kontinuiteti

Hrvaški premier Andrej Plenković bo vodil vlado še tretji...

Italija je zaradi teroristov med migranti zaprosila za prekinitev schengenskega sporazuma s Slovenijo

“Italija je zaprosila za prekinitev schengenskega sporazuma s Slovenijo...

Goranu Forbiciju Golobova vlada podelila dober milijon evrov

Da se je čistka t. i. "janšistov" na javnem...

Vladajoči sistematično kršijo demokratične standarde

"Na seji odbora DZ za zdravstvo je prišlo do...