Ne glede na to, kako si socialisti želijo, da bi bili samozadostna socialistična utopija, je dejstvo, da smo del mednarodne skupnosti in – kot vsaka druga država – odvisni od tujine, s katero sodelujemo in ji hkrati konkuriramo. Vsako slovensko podjetje za svoje stranke in delavce konkurira na 400 milijonskem trgu EU in 7 milijardnem globalnem trgu. Sploh Evropska unija je postala s štirimi svoboščinami eno samo ekonomsko območje, ki je za tuje investitorje de facto “ena država”. Zato je slovenski davčni sistem lahko izredno pomemben za to, kako slovenska podjetja sodelujejo na globalnem trgu in kako bo Slovenija privabljala tuje investicije. Na žalost je slovenski davčni sistem eden najbolj restriktivnih na svetu, z Golobovo vlado pa so razmere vsak dan slabše.
OECD lestvica, ki kumulativno ocenjuje konkurenčnost nacionalnih davčnih sistemov, je Sloveniji prisodila 16. mesto, kar je bolje od večine jedrnih držav EU, a tam govorimo o zrelih ekonomijah. Zelo pomemben podatek pa je, da so praktično vse (z nami primerljive) evropske ekonomije razvojno daleč pred nami.
Na prvem mestu je Estonija, na drugem Latvija, na petem Češka, na devetem Litva, na enajstem Madžarska in na dvanajstem Slovaška. Torej imajo vse baltske in višegrajske države, s katerimi neposredno tekmujemo za tuje investicije, bolj konkurenčen davčni režim kot Slovenija.
Stagnacija proti primerljivih državam
Kaj to dolgoročno pomeni? Da so slovenska podjetja v primerjavi s konkretnimi državami v privzetem zaostanku, saj lahko delavcu ponudijo manj denarja ob istem strošku, težje pridobivajo tuje investicije, saj kapital beži v davčno ugodnejše države, hkrati pa slovensko podjetništvo duši davčna nepredvidljivost, saj Golobova vlada neprestano “grozi” z novimi davki.
Kakšne so posledice? Od desetih držav, ki so leta 2004 vstopile v Evropsko unijo, je Slovenija kot država z daleč najboljšim izhodiščem zdrsnila proti dnu.
Namesto propodjetniške je prišla socialistična vlada
Slovenski davčni sistem je bil že pred Golobovo vlado restriktiven. Desetletje levih vlad in visoke javne porabe je pustilo posledice. Janševa vlada se je želela problema lotiti najprej z manjšo reformo dohodnine, ki pa bi vseeno pomembno olajšala davčno breme na plače, za naslednji (prvi pokoronski) mandat pa je obljubljala še več podjetništvu prijaznih davčnih ukrepov, ki bi nas približali višegrajskim in baltskim državam. Namesto tega je prišla Golobova vlada, ki je najprej razveljavila zakon o dohodnini Janševe vlade, ki je višal neto plače vsem Slovencem, in namesto tega uvedla še dodatne obremenitve plač, zvišala davek na dobiček pravnih oseb, davek na oddajo nepremičnin, za 100-odstotkov zvišala davek na določene normirane “espeje”, grozi pa še z več protipodjetniškimi davčnimi ukrepi, kot je npr. obdavčitev prevoznih stroškov (ki jih slovenska podjetja uporabljajo predvsem za korekcijo nizkih plač).
Katastrofalni podatki za leto 2024
Gospodarski podatki so temu primerni. V dveh letih se že kažejo prvi obrisi Golobovih “reform”.
Podatki za prve mesece v letu 2024 kažejo padec vrednosti vseh pomembnih kazalnikov. Vrednost industrijske proizvodnje v prvem četrtletju je nižja kot v istem obdobju lani. Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila za 5,9 odstotka nižja kot februarja. Vrednost industrijske proizvodnje se je na mesečni ravni znižala pri vseh namenskih skupinah izdelkov – v primerjavi s prejšnjim marcem je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje nižja za 6,9 odstotka, nižja je bila tudi v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, in sicer za 2,9 odstotka.
Nadalje smo priča več stečajem kot pred letom dni. Število stečajev se je v primerjavi s februarjem in povprečjem leta 2021 povečalo (za 15,2 in 1,3 odstotka). Četrtletno se je število stečajev letos povečalo na vseh ravneh – v primerjavi s prejšnjim četrtletjem za kar 26 odstotkov.
Najizrazitejši porast so zaznali v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih – v primerjavi s prejšnjim četrtletjem za 366,7 odstotka, z istim četrtletjem leto prej za 133,3 odstotka in s povprečjem 2021 za 107,4 odstotka.
Skrb zbuja tudi, da je vrednost blagovne menjave marca nižja. Izvoz je bil marca letos vrednostno nižji za 2,1 odstotka.
Namesto optimizacije davčnega sistema smo torej dobili nova zaostrovanja in negotovost. Če bo šlo tako naprej, bodo slovenske delavke in delavci čez kakšnih 20 let kot “gastarbajterji” hodili delat na Češko, v Estonijo in na Poljsko. Kakšna razlika od leta 2004, ko smo bili skoraj dvakrat boljši od drugih postkomunističnih držav. Izgubljenih 16 let je predvsem posledica nekonkurenčnega davčnega sistema, ki ga trenutna vlada želi narediti še bolj nekonkurenčnega.
Mitja Iršič